Tedenski pregled objav v medijih
Tudi Novi trg prenavljajo mimo javnega naročila
Mestna občina se je odločila, da bo tudi letos nadaljevala projekt prenove ulic, trgov in nabrežij ob Ljubljanici. Po nedavno začeti obnovi Petkovškovega nabrežja je zdaj na vrsti Novi trg, kar je logično. Novi trg, ki je bil do zaprtja tega dela Stare Ljubljane za promet le javno parkirišče, kasneje pa parkirišče za okoliške stanovalce in lastnike lokalov, bo po projektu za izvedbo postal velik odprt javni prostor. Po projektu arhitektov iz Ateljeja Vozlič (Mateja Vozliča in Vesne Vozlič Košir), ki je usklajen s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem zavoda za varstvo kulturne dediščine, bodo na trgu najprej odstranili dotrajan tlak (granitne kocke so se ponekod pod težo vozil posedle). MOL je 900 tisoč evrov vreden posel oddala KPL na podoben način kot še dražjo prenovo Petkovškovega nabrežja. Več na www.delo.si.
Minister za infrastrukturo in stroka
Zadnje čase, ko je tudi v Sloveniji črnograditeljstvo postalo dovolj velik razlog za razrešitev oziroma odstop kakega funkcionarja, smo dobili, ekspresno izgubili in spet dobili ministra za infrastrukturo in prostor. Igor Maher je na hitro pripravil program dela, imel pripravljenih tudi nekaj predlogov, kako naprej pri omejenem času in proračunu, a kaj, ko je imel in ima tudi sporno gradnjo. Več na www.delo.si.
Samo Omerzel je novi minister za infrastrukturo in prostor
DZ je danes z 49 glasovi za in 29 proti imenoval Sama Omerzela za novega ministra za infrastrukturo in prostor. Na tem mestu bo nasledil Igorja Maherja, ki je odstopil zaradi dvomov glede njegove nepremičnine v Seči. Omerzel je po zaprisegi obljubil, da bo trdo delal in da bo sprejemal preudarne odločitve. Več na www.dnevnik.si.
Gradnje družine Vitoslava Türka preiskujejo tudi policisti
Koprski policisti že preučujejo navedbe, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti pri gradnji nepremičnin na kmetijskem zemljišču v Seči, ki naj bi bile v lasti družine vodje Elesa Vitoslava Türka in družbe Virtus. V primeru podanih razlogov bodo ukrepali skladno z zakonskimi pooblastili, so pojasnili na koprski policijski upravi. Policisti bodo ukrepali, če bodo podani razlogi za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj, so za STA še pojasnili na Policijski upravi Koper. Vitoslav Türk, sicer začasni vodja Elektra Slovenije (Eles), je javno že zavrnil očitke, da je objekt v Seči črna gradnja. »Nisem graditelj črne gradnje in nisem lastnik nobenega objekta na lokaciji, o kateri me sprašujete,« je poudaril. Več na www.delo.si.
Zavod za varstvo narave: lovska zveza krši zakon
Na Zavodu republike Slovenije za varstvo narave ocenjujejo, da Lovska zveza Slovenie ne deluje v javnem interesu. Med čakanjem na sklic usklajevalnega sestanka o predlogih za uvrstitev sedmih vrst ptic in šakala med divjad, je svoje poslanstvo opravil tudi Zavod republike Slovenije za varstvo narave. Po strokovni plati je ocenil utemeljitve predlogov, še zlasti predlogov Lovske zveze Slovenije, organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, in ki je na možnost spremembe uredbe čakala že več let. Ne glede na utemeljitve predlogov pa so na zavodu ocenili, da predlogi niso v skladu z moderno naravovarstveno miselnostjo. Več na www.delo.si.
Za »optimalno varnost« bi zaprli del Gregorčičeve
Pred kratkim smo poročali, da bi vlada za promet zaprla Gregorčičevo ulico v središču mesta, kjer je njen sedež. Policija namreč pravi: v večini evropskih držav je prepovedano parkiranje pred varovanimi vladnimi objekti in v njihovi neposredni okolici. Generalni sekretariat vlade je predlog na mestno občino, ki je odgovorna za prometno ureditev v prestolnici, naslovil še v času prejšnje vlade. Razlog za to je bilo mnenje policije, centra za varovanje in zaščito, v katerem so po besedah vladnega sekretariata opozarjali, da »prometna ureditev ne zagotavlja ustreznih varnostnih standardov, ki so predvideni za okolico varovanih objektov«. Kot rešitev je bila predlagana delna zapora Gregorčičeve ulice, in sicer neposredno v delu pred vladnima objektoma, s čimer bi bil prometni režim podoben kot pred predsedniško palačo v Erjavčevi ulici. Več na www.delo.si.
Z odlokom nad popivanje mladih
Mestni svetniki bodo na prihodnji seji odločali o osnutku odloka o prepovedi uživanja alkoholnih pijač na javnih krajih zunaj prostorov, določenih za točenje alkoholnih pijač, ki ga je pripravil svetniški klub Nove Slovenije. Predlagana je tudi določitev pristojnega telesa za obravnavo osnutka – to je odbor za gospodarske javne službe in promet. Kot je znano, je tovrstno pobudo svetniški klub NSi na občino naslovil že oktobra lani, vendar ga ni podprla, z utemeljitvijo, da nima pristojnosti urejati tega področja. V mestni NSi se s tem ne strinjajo. Med drugim navajajo, da 21. člen zakona o lokalni samoupravi v drugem odstavku jasno določa, da občina skrbi za red na svojem območju, 65. člen pa ji daje možnost, da to uredi z odlokom; zato lahko sprejme kakršenkoli ukrep, ki bo prispeval k zagotavljanju reda v občini. Več na www.delo.si.
Jankovićevi svetniki ne podpirajo predlagane prepovedi
Prepoved uživanja alkohola na javnih mestih se je sicer znašla na dnevnem redu prihodnje seje mestnega sveta, a sodeč po nenaklonjenosti svetnikov Liste Zorana Jankovića predlog Nove Slovenije verjetno znova ne bo dobil zadostne podpore. Več na www.dnevnik.si.
Za obnovo dvorane Tivoli v igri sedmerica
Na razpis MOL za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter dobavo in montažo opreme za prenovo dvorane Tivoli je svoje ponudbe oddalo sedem ponudnikov. Najnižja je brez davka znašala 7,95 milijona evrov, najvišja pa 9,69 milijona evrov. Čeprav so potencialni izvajalci prek iztekom roka za oddajo ponudb občini kot naročniku prenove tivolske športne dvorane dali vedeti, da je 8 delovnih dni premalo za pripravo zahtevane dokumentacije, je sedmerici to vseeno uspelo. Na včerajšnjem odpiranju ponudb je med sedmimi podjetji cenovno najbolj izstopala družba Gradis – skupina G. Delo je pripravljena skupaj s svojimi podizvajalci izvesti za 7,95 milijona evrov (z 20-odstotnim davkom je to 9,54 milijona evrov). V preostalih primerih so bile cene bistveno višje in se med seboj niso zelo razlikovale. Več na www.delo.si.
Gradbeno dovoljenje za Kozolec II
Mestna občina Ljubljana in družba Zil inženiring, ki bosta v javno-zasebnem partnerstvu zgradili parkirno hišo Kozolec II, lahko kmalu začneta gradnjo. Ljubljanska upravna enota jima je namreč v začetku marca izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo garažne hiše, ki bo stala približno 5,55 milijona evrov. Na mestni službi za razvojne projekte in investicije so povedali, da bodo gradnjo začeli po pravnomočnosti in dokončnosti gradbenega dovoljenja. Po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja bodo na gradbišče najprej pustili arheologe, da opravijo izkopavanja na manjšem območju, nato pa se bo Zil čim prej lotil gradnje. Na občini predvidevajo, da bo gradnja trajala eno leto. Več na www.dnevnik.si.
Pešcem prijazno ulico bi uredili leta 2014
Idejo o zaprtju Eipprove ulice za promet so sprožili lokalni prebivalci oziroma člani pobude ZaMestoPoDveh, ki so maja 2008 s celodnevno ulično zabavo pokazali, kako se lahko oživi ta zaparkirana in težko prehodna ulica ob Gradaščici. V prepričanju, da lahko Eipprova ulica postane četrtno središče z zanimivimi vsebinami, so izvedli najrazličnejše aktivnosti, med drugim je o načrtovanju javnih prostorov, namenjenih pešcem, razvoju kolesarstva in popularizaciji javnega prometa spregovoril celo danski urbanist Jan Gehl. Svoje ideje so takrat tudi posredovali na občino in ta se je na predlog trajne preureditve Eipprove v javni prostor odzvala pozitivno – sredi leta 2009 so mestni svetniki sprejeli odredbo o določitvi območij za pešce in mednje uvrstili tudi Eipprovo ulico. A kljub vsemu prizadevanju in odredbi je ta danes še vedno predvsem parkirišče. Več na www.dnevnik.si.
Občina v novi minipleks z obstoječo vizijo
Ljubljanska mestna občina načrtuje nov minipleks štirih dvoran. Ploščad ob Figovcu je izpadla iz igre, trenutno preverjajo, ali bi ga lahko uredili v podhodu Ajdovščina. Prostorska stiska na Kolodvorski ulici je postala zelo očitna že v prvih letih delovanja Kinodvora pod okriljem Mestne občine Ljubljana. Z vidika raznolikosti programa je ena sama prava dvorana velika omejitev. Številni filmi se lahko predstavijo le z nekaj projekcijami in na sporedu ostanejo od enega do največ treh tednov. »Trendi združevanja lokacij in odpiranja kinov z več dvoranami so del razvoja kinematografije in na težave, s katerimi se soočajo tisti z eno kinodvorano, smo ustanovitelja opozorili že na začetku delovanja,« pravi direktorica Kinodvora Nina Peče. Več na www.dnevnik.si.
O smradu iz Kota so se začeli vsaj pogovarjati
Marca je imela Civilna družba Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje in pri novi varuhinji človekovih pravic pogovora, ki Založane navdajata z upanjem, da bi po več desetletjih na ustreznejši način rešili problemu smradu iz Kotove kafilerije. Kot je razvidno iz zapisnika sestanka, ki je bil na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje, so se na pisno pobudo omenjene civilne družbe sestali 14. marca. Člani te družbe in dva svetnika ČS Polje so okoljskim inšpektorjem razložili, da na Agrokombinatski cesti, kjer ima Koto predelovalnico živalskih stranskih proizvodov in biološko razgradljivih odpadkov (bioplinarna), kljub posameznim izboljšavam v proizvodnji, občasno še vedno močno smrdi. Kot glavni vir teh vonjav so omenjali neustrezno proizvodnjo, pa tudi odpadno vodo iz kanalizacijskega sistema. Več na www.delo.si.
Papir Servisu se mudi v Vevče, a prav nič iz Most
Papir Servis se obnaša, kot da mu nikoli ne bo treba zapustiti svojega obrata v Mostah in da bo gotovo lahko delal tudi v najetih skladiščih podjetja Set v Vevčah. Na prvi lokaciji ni videti priprav na odhod, na drugi pa je veliko gradbenih strojev, ki pripravljajo teren za nov obrat. Čeprav je generalni direktor Papir Servisa Janez Mlakar (zaradi dopusta bo nedosegljiv še ves prihodnji teden) že konec februarja predstavil načrt selitve obrata za predelavo odpadne embalaže iz Most (iz ulice Pod ježami 3) v Set Vevče (na Vevški cesti 52), je že zdaj jasno, da se vseh svojih obljub tudi tokrat ne bo držal. Več na www.delo.si.
Zemljišča Vegradove hčerke naprodaj po astronomski ceni
Zemljišča, na katerih je Gina nameravala zgraditi študentski kampus, a jo je usoda materinskega podjetja Vegrad pahnila v stečaj, bodo prodajali z zavezujočim zbiranjem ponudb. Več na www.dnevnik.si.
Čeprav lahko rekreativci svojo tekaško formo že od novembra stopnjujejo tudi na novi, 520 metrov dolgi in s petnajstimi napravami obogateni trim stezi v Mostecu, pa bo ta po napovedih javnega zavoda Šport Ljubljana uradno odprta šele v začetku maja. Medtem ko je trim otok Brdo v bližini Tehnološkega parka s šestimi napravami za razgibavanje že končan, bodo maja rekreativci lahko preizkusili tudi trim otoke v Murglah, na Golovcu, v bližini Žal in ob Koseškem bajerju. Za Trim stezo Mostec, ki je tudi v celoti osvetljena, so na zavodu odšteli nekaj več kot 17.000 evrov, skupni strošek opreme in gradbenih del za ureditev otokov pa bo znašal dobrih 41.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Od torka bo podaljšana ljubljanska avtobusna proga 24
Ljubljanska avtobusna proga 24 bo od torka začela voziti po podaljšani trasi, od Bizovika do Žal. Podaljšek trase bo od zdajšnje končne postaje na Kodeljevem potekal po Kajuhovi ulici, Šmartinski cesti in Pokopališki ulici vse do postajališča Žale. Podaljšanje linije do Žal bo potnikom omogočalo prestopanje v celotno mrežo linij mestnega potniškega prometa LPP. Prestopali bodo lahko v smeri centra in tudi do nakupovalnega središča BTC. Več na www.dnevnik.si.
Iz avtobusov se bo po novem letu videlo še manj
Potniki na mestnih avtobusih bodo odslej skozi okno videli še manj. Ljubljanski svetniki bodo na prihodnji seji namreč obravnavali predlog občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, po katerem bodo površine na zelencih lahko še bolj prekrite z oglasi. Več na www.delo.si.
Lisice odpravljene, plačilnih nalogov na kraju prekrška več
Redarstvo mestne občine ugotavlja, da je bilo leto 2012 uspešno na vseh področjih. Lani so tako zaznali manj prekrškov v mirujočem prometu, še vedno pa narašča število plačilnih nalogov, izdanih na kraju prekrška. Mestno redarstvo, ki bo oktobra praznovalo 21. obletnico ustanovitve, se je lani lotilo predvsem nadzora v okolici šol, vrtcev, zdravstvenih domov in na lokacijah, ki so jih občani zaznali kot problematične. Prav tako so večjo skrb, so zapisali v poročilu o svojem delu, namenjali kršitvam, motečim za okolje, denimo vandalizmu in beračenju, ter kršitvam, kot je razraščeno grmovje, ki sega na javno cesto in ogroža prometno varnost. Več na www.delo.si.
Do turističnih biserov za evro
Ker je priljubljenost mestnega turističnega avtobusa Kamnik bus, ki vozi od lanskega poletja, znatno presegla pričakovanja, so se na kamniškem zavodu za turizem in šport odločili, da v sodelovanju z občino in podjetjem Kam-Bus projekt letos nadgradijo. Z začetkom naslednjega tedna bo tako začel mestni avtobus voziti po novem voznem redu, ki bo vključeval novo progo do Arboretuma Volčji Potok in še naprej povezoval tudi vse druge najbolj obiskane kamniške turistične točke. Več na www.dnevnik.si.
Pri gradnji poljanske obvoznice novi zapleti
Izgradnja poljanske obvoznice se zaradi številnih zapletov vse bolj zamika. Medtem ko gradnjo prve etape ovirajo zimske razmere, pa je še bolj zaskrbljujoča druga etapa. Direkcija RS za ceste je bila namreč primorana razveljaviti razpis za izvajalca, na kar se je pritožil izbrani izvajalec. Tako trenutno tudi objava novega razpisa še ni mogoča. Direkcija RS za ceste je po tem, ko Primorje zaradi hudih finančnih težav ni moglo več nadaljevati z gradnjo predora pod Stenom, lani začelo iskati novega izvajalca za gradnjo druge etape poljanske obvoznice. Na razpisu je bila decembra izbrana Gorenjska gradbena družba, ki opravlja tudi druga dela pri gradnji obvoznice. Več na www.dnevnik.si.
Tri lastnike zemljišč namerava država razlastiti
Direkcija republike Slovenije za ceste (Drsc) bo v tem mesecu objavila javni razpis za dolgo pričakovano gradnjo 1600 metrov ceste in nadvoza čez železniško progo v dolžini 164 metrov na glavni cesti Ljubljana – Litija v Zgornjem Logu. Naložba je ocenjena na 9,5 milijona evrov in jo bo sofinanciral tudi Evropski sklad za regionalni razvoj. Za posodobitev 1600 metrov nove zasavske ceste v Zgornjem Logu v litijski občini manjka še 1,3 hektarja zemljišč. Več na www.delo.si.
Na CP Kompolje bodo odstranili cestninske hišice
Družba za avtoceste v RS (Dars) bo danes začela z odstranjevanjem sredinskih cestninskih otokov na cestninski postaji Kompolje na štajerski avtocesti. Zaporo bodo začeli postavljati približno ob 7. uri v smeri Maribora in približno ob 9. uri v smeri Ljubljane. Dela bodo predvidoma trajala dva tedna. Med izvajanjem del bosta v vsako smer zaprti dve vinjetni stezi, tako da bo promet predvidoma do sredine aprila potekal le po eni vinjetni stezi tako v smeri Ljubljane kot v smeri Celja. Cestninjenje tovornih oz. nevinjetnih vozil bo potekalo po dveh klasičnih in eni hitri stezi ABC, so sporočili iz Darsa. Več na www.delo.si.
Stičišče ljubiteljev arhitekture
Hiša arhitekture Maribor (Ham), eden od projektov Univerze v Mariboru, je začela delovati lani, na dan uradne otvoritve Evropske prestolnice kulture (EPK). V tem času jo je na 30 dogodkih v prostorih v Mladinski ulici 3 in na razstaviščih v mestu obiskalo okoli 4600 obiskovalcev. Kljub zaključku projekta EPK pa si je ekipa arhitektov pod vodstvom Uroša Lobnika tudi za letošnje leto zastavila visoke cilje, saj želijo, da bi Ham postala še bolj prepoznavna in vpeta v širše dogajanje mesta. Hiša arhitekture je zasnovana kot razstavišče oziroma generična točka za arhitekturo v štajerski regiji in je danes edina delujoča hiša arhitekture v Sloveniji. Več na www.vecer.com.
Stvari ne moreš prav videti, če jih gledaš vsak dan. Na to sem pomislil, ko sem se nekdaj po daljšem času vračal v Maribor. Ko sem bil na Železniškem mostu, sem bil ves ganjen ob pogledu na Lent, enako, ko sem z avtom prečil Titov most in se priklonil Piramidi; tako impozantne dobrodošlice nima nobeno meni znano mesto. Danes redko in le za krajša obdobja zapuščam mesto, a kaj vidim, ko se vračam? Z vlaka tisto črno grdobo na mestu, kjer je nekoč stala za našo generacijo kultna Hala C, in kričeč skelet Medicinske fakultete, ki se razteza ob Dravi kot velikanski močerad. Več na www.vecer.com.
Po evropskih milijonih šok v obliki visokega komunalnega prispevka?
Nekatera gospodinjstva zgornje Dravske doline so v minulih dneh prejela zloženko, s katero občina Radlje ob Dravi kot nosilka projekta skupaj s koordinatorjem, družbo Daro, osvešča prebivalce o začetku, pomenu in poteku največjega, kar 37 milijonov evrov vrednega projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Drave. Poleg radeljske v projektu sodelujejo še občine Dravograd, Muta, Vuzenica in Selnica ob Dravi. Na njihovem območju naj bi do leta 2015 zgradili več kot 33 kilometrov novih kanalizacijskih vodov in tri čistilne naprave. Od omenjenega projekta, v katerem kot izvajalec del sodeluje tudi podjetje Riko, njihov glavni podizvajalec pa je murskosoboško podjetje Pomgrad, naj bi imelo korist več kot 21.000 prebivalcev. Več na www.dnevnik.si.
Ne dajo obvoznice in kolesarske steze
V občini Brežice si od gradnje preostalih dveh spodnjesavskih hidroelektrarn, HE Brežice in HE Mokrice, obetajo precej nove infrastrukture, ki bo v največji meri namenjena izboljšanju poplavne varnosti, potrebam prometa in športno-rekreativnih dejavnosti. Če za ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti kaže, da bo ministrstvo upoštevalo ključne pripombe, podane med februarsko razgrnitvijo prostorskega načrta za HE Mokrice, pa več nejasnosti ostaja pri ukrepih na področju prometa ter športa in rekreacije. Več na www.dnevnik.si.
Po francoskem opozorilu gradnja odlagališča radioaktivnih odpadkov na čakanju
Opozorila francoske institucije za jedrsko varnost IRSN, da je območje, predvideno za gradnjo drugega bloka krške jedrske elektrarne, z vidika potresne varnosti neustrezno, bi utegnila povzročiti nov zastoj tudi pri gradnji odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Vršilec dolžnosti Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Julijan Fortunat nam je potrdil, da so se na podlagi zadnjih opozoril dejansko pojavili dvomi o pravilnosti izbire načina odlaganja in da so na pobudo ministrstva za infrastrukturo in prostor naročili ekspertno mnenje, ki bo odgovorilo na vprašanje o varnosti predlaganih rešitev odlagališča. Več na www.dnevnik.si.
Večji del mogočne stavbe nad Idrijo, v kateri je do nedavna deloval dijaški dom, še prej pa je bil v njej samostan, je lep čas sameval. Ko je v denacionalizacijskem postopku na koncu pripadla občini, so začeli zanjo iskati nove vsebine. Odločitev je padla: namenjajo jo mladim in ti v njej že urejajo, preurejajo in osvežujejo svoje prostore. V stavbi pa še vedno ostajajo tudi oddelek Osnovne šole Idrija za otroke s posebnimi potrebami, mladinski hotel in samski dom. Več na www.dnevnik.si.
Na ministrstvu za obrambo preučujejo možnost ukinitve obveznosti pridobitve soglasja k prometu z zemljišči v okoliših posebnega pomena za obrambo. Pojavljajo se kritike, da gre za nepotrebno in nesorazmerno omejitev, saj je soglasje potrebno za vse posle v katastrski občini, čeprav ne vplivajo na območje obrambe. Več na www.dnevnik.si.
Portoroška obala od poletja dalje plačljiva
Iz Urada za okolje in prostor v občini Piran so potrdili, da bo del plaže, od obrata za pridelavo soli do obale pri hotelu Metropol, od 1. junija dalje plačljiv. Ukrep je bil sprejet na pobudo prebivalcev občine, kijih moti neurejenost plaže. Na občini so največkrat prejeli pritožbo glede neurejenosti sanitarij in odlaganja odpadkov. Na slednje so opozarjali tudi v Turističnem centru Piran, kjer so prejeli več pritožb turistov. Več na www.delo.si.
Italija zamrznila postopek za plinski terminal v Žavljah pri Trstu
Italijanski minister za okolje v odstopu Corrado Clini je za šest mesecev zamrznil okoljevarstveni postopek v zvezi z načrtovano gradnjo plinskega terminala v Žavljah pri Trstu. Clini je pristojne v Trstu pozval, naj najdejo alternativno lokacijo za terminal, ki naj bo v sozvočju z urbanističnim razvojem tržaškega pristanišča, v nasprotnem primeru pa naj spremenijo prostorski načrt le-tega. Več na www.dnevnik.si.