V dosedanjih poskusih skrajševanja postopkov za pridobivanje dovoljenj v postopku graditve se je med partnerji skupine Odgovorno do prostora! (OdP) izoblikovalo trdno skupno stališče, da s parcialnimi posegi v obstoječi sistem ni mogoče dosegati izboljšanja stanja v urejanju prostora, kar velja tudi v zvezi s problematiko gradnje. Zato so se partnerji OdP spomladi 2012 odločili oblikovati celovit predlog, ki bi vseboval ukrepe zasnove, dovoljevanja, načrtovanja, nadzora in potrjevanja pravilnosti gradnje, in si pri tem zastavili sledeče cilje:
– pridobitev gradbenega dovoljenja v čimprejšnji fazi projektiranja, skrajšati čas pridobivanja dovoljenj,
– zmanjšati in prerazporediti finančne obremenitve investitorja, povečati gotovost investitorja v zgodnejši fazi,
– zmanjšati administrativne ovire, jasneje razmejiti in povečati odgovornost udeležencev pri graditvi.
S tem namenom je skupina 24. aprila 2012 organizirala javno posvetovanje z naslovom »Skrajšanje postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja« ter na podlagi predstavljenih predlogov in razprave oblikovala usklajen predlog celovite prenove postopka. Predlog je bil lani poleti posredovan ministru za infrastrukturo in prostor ter 30. avgusta 2012 tudi osebno predstavljen predstavnikom ministrstva.
Postopek od ideje do uporabnega dovoljenja
Predstavljeni predlog prikazuje postopek do uporabnega dovoljenja za manj zahtevni objekt, ki ga projektant prične z izdelavo idejne zasnove, h kateri pridobi projektne pogoje ali soglasja za priključitev.
Gradbeno dovoljenje pridobimo s pomočjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje vodilno mapo s prikazi in študije ter analize na zahtevo soglasodajalcev. S projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja se izkazuje legalnost, skladnost s prostorskimi akti in izpolnjevanje zahtev soglasodajalcev, v projektu ni načrtov objekta ali stavbe, s katerimi smo do sedaj izkazovali skladnost z bistvenimi zahtevami predpisov. Z gradbenim dovoljenjem investitor lahko izvaja druge investicijske postopke, posege komunalnega urejanja skladno z zahtevami soglasodajalcev, rušitve in demontaže, pripravljalna dela, izkope in nasipe, zakoličenje, urejanje gradbišča …
V primerih, ko gre za gradnjo, je za pričetek gradnje potrebno pridobiti dovoljenje za pričetek gradnje, ki je rezultat pregleda stanja priprave gradnje in se izdela zapisniško na gradbišču, kjer komisija (upravni organ, inšpekcija, odgovorni vodja projekta, izvajalec…) preveri ali je za nameravano gradnjo izdelan projekt za izvedbo skladen z določili gradbenega dovoljenja, ali so poravnani predpisani prispevki in odškodnine, komisija pregleda ustreznost gradbišča in zakoličbe, preveri ali so imenovani udeleženci pri graditvi, urejena razmerja in njihove z zakonom predpisane odgovornosti.
Gradnjo praviloma nadzirajo izdelovalci načrtov oz. po pooblastilu druge osebe v njihovem imenu; projektanti s tem prevzamejo odgovornost za objekt, ne le za projekt.
Uporabno dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak objekt, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in za katerega je odgovorni vodja projekta in nadzornik podal izjavo, da je gradnja zaključena skladno s projektom za izvedbo. Če je med gradnjo prišlo do sprememb, je potrebno izdelati projekt izvedenih del in pred izdajo uporabnega dovoljenja preveriti skladnost s pogoji in določili gradbenega dovoljenja.
V primerih projektiranja manj zahtevnih objektov se kažejo vse pomanjkljivosti dosedanjega načina, ko naj bi izdelovalec načrta arhitekture z omejenimi podatki in brez sodelovanja ostalih projektantov izdelal delne načrte z natančnimi gabariti in tlorisi, obenem pa z zelo natančnimi elaborati dokazal izpolnjevanje bistvenih zahtev predpisov na objektu, za katerega ne ve natančno niti tehnologije gradnje.
Shema postopka
Prednosti predlaganega postopka
Za pridobitev gradbenega dovoljenja po tem predlogu ne bi potrebovali načrtov, dovoljenje pridobimo za gabarite posega, znotraj katerega imajo projektanti možnost po željah investitorja in zahtevah gradbenega dovoljenja predstaviti več rešitev in nato izdelati usklajene izvedbene načrte bodoče stavbe.
V predlaganem načinu je jasno postavljena tudi zahteva po odgovornosti projektantov, ki naj izdelajo en medsebojno usklajen vseobsegajoč načrt, kot pogoj za začetek gradnje in res služi investitorju pri njegovi želji po obvladovanju procesa gradnje od začetka do vselitve.
Projektanti z nadzorom pridobijo nujno potreben stik z izvedbo na gradbišču, kjer se prenos znanja, samovolja, težave in zablode rešijo veliko hitreje kot na sodiščih, hkrati pa prevzemajo obveznosti do investitorjev, za večino katerih je npr. novogradnja bivališča najpomembnejša sprememba v njihovem življenju.
