Vlada spremenila Černačevo uredbo
Prav v času, ko so predstavniki neformalne skupine Odgovorno do prostora! (OdP) na tiskovni konferenci predstavljali čedalje bolj kaotično stanje v slovenskem prostoru kot posledico neustrezne zakonodaje, je prišla novica, da je vlada črtala 8. člen sporne uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Gre za uredbo, ki je v zadnjem mesecu dvignila ogromno prahu, saj je po tolmačenju stroke skrajno škodljiva. Kot je poudarila koordinatorka OdP Maja Simoneti, namreč nadaljuje miselnost, da je možno nekritično legalizirati vse, kar je bilo zgrajeno v interesu lastnika zemljišča in odpira možnosti, da se gradnja nižje kakovosti in dvomljivih vsebin razraste po Sloveniji brez kakršne koli evidence in brez upoštevanja skupnih pravil o urejenem, torej funkcionalnem, varnem in lepem prostoru. Več na www.delo.si.
Strokovnjaki, združeni v skupino Odgovorno do prostora, v današnjem pismu premierki Alenki Bratušek opozarjajo na po njihovem mnenju škodljivo uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Pozivajo jo, naj vlada uredbo prekliče in se zaveže, da bo v sistem urejanja prostora posegala strokovno, pregledno in demokratično. Več na www.dnevnik.si.
Vlada umeščanje objektov v prostor v celoti zaupala občinam: Stroka za odpravo celotne uredbe
Vlada je iz uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje črtala člen glede nezahtevnih in enostavnih objektov, s katerim je država v nekaterih primerih posegla v izvirno pristojnost občin na področju prostorskega načrtovanja. Za umeščanje objektov v prostor se tako uporabljajo izključno določbe prostorskih aktov občin. S tem je bil storjen korak, ki bo preprečil morebitno izigravanje občinskih pravil, zapisanih v prostorskih aktih, je zapisano v sporočilu po današnji seji vlade. To pa daje občinam tudi jasno odgovornost, da zagotovijo ustrezne podlage oz. sprejmejo ustrezne ukrepe za ureditev problematike. Več na www.dnevnik.si.
UE zasute z vlogami za gradnjo nezahtevnih objektov
Zaradi Černačeve uredbe o razvrščanju objektov so v Novi Gorici v vsega dveh tednih prejeli sto vlog za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. V celem lanskem letu so jih prejeli 172. Obsedno stanje je še na Obali in na Dolenjskem. Prva verzija Černačeve uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki je bila spisana v prostorih ministrstva za infrastrukturo in prostor mimo strokovne javnosti, je od 9. marca dalje veljala le 12 dni. A v kratkem času so se potrdili največji strahovi urbanistov, ki so v njej videli veliko grožnjo za nadaljnjo degradacijo slovenskega prostora. Številke so zgovorne. Več na www.delo.si.
V Piranu od uveljavitve nove uredbe prejeli 253 vlog za izdajo gradbenega dovoljenja
Po uveljavitvi nove uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje 9. marca so do danes prejeli 253 vlog. Obravnavali so 36 vlog, od tega je bilo 22 vlog zavrženih, dve sta bili zavrnjeni, eno vlogo je vložnik umaknil, za 11 vlog pa so vložniku posredovali zahtevo po dopolnitvi. Več na www.dnevnik.si.
Obrambni zid črnograditeljev so inšpektorji
Racionalnega pojasnila za to, da so sredi kmetijskih zemljišč nad Sečoveljskimi solinami, kjer prostorski akti sicer dovoljujejo le gradnjo pomožnih kmetijskih objektov, v približno desetih letih zrasli in ostali nedotaknjeni trije veliki objekti družine Vitoslava Türka, nima nihče. »Mislim, da nihče ne zna racionalno pojasniti, zakaj se postopki proti črnograditeljem vlečejo toliko časa. Inšpekcijske službe preprosto ne delujejo, postopki preprosto niso speljani, morda je nekje nekdo na nekoga pritisnil.« Tako prostorska strokovnjakinja Darja Matjašec iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije odgovarja na vprašanje, kako je mogoče, da so sredi kmetijskih zemljišč nad Sečoveljskimi solinami, kjer prostorski akti sicer dovoljujejo le gradnjo pomožnih kmetijskih objektov, v približno desetih letih zrasli in kljub že leta 2007 vloženi anonimni prijavi na gradbeno inšpekcijo ostali nedotaknjeni trije veliki objekti družine Vitoslava Türka. Več na www.dnevnik.si.
Deset milijonov za neprofitna stanovanja
Republiški stanovanjski sklad bo predvidoma v petek objavil razpis za dodelitev posojil za zagotavljanje neprofitnih najemnih stanovanj. Posojila bo sklad dajal lokalnim skupnostim oziroma njihovim stanovanjskim skladom, ki se bodo lotili gradnje stanovanj ali jih kupili na trgu. Sklad bo zagotovil 10 milijonov evrov, ker pa bo pokril polovico občinskih investicij, bodo posojila republiškega sklada spodbudila investicije v skupni višini 20 milijonov evrov, je poudaril direktor sklada Žiga Andoljšek. Več na www.dnevnik.si.
Stanovanjski sklad RS je v najem oddal 109 od 382 stanovanj
Stanovanjski sklad RS je v prvem razpisu oddal v najem 109 od ponujenih 382 stanovanj. V roku, do 11. marca, je sklad sicer skupno prejel 275 prijav, 148 je bilo popolnih. Od stanovanj, ki jih je sklad ponudil na 22 lokacijah po vsej Sloveniji, je v celoti oddal le stanovanja v Ljubljani – na Savskem bregu v Črnučah. V Borovnici je sklad od 186 ponujenih stanovanj oddal v najem 36, v Brežicah tri od 11 ponujenih, Cerknici tri od sedmih ponujenih, Gornji Radgoni eno od petih ponujenih, Kočevju štiri od 10 ponujenih, Kopru 17 od 19 ponujenih, Kranju dve od treh ponujenih, mariborski Betnavi 12 od 35 ponujenih, na Šentiljski v Mariboru pet od 10 ponujenih, v Miklavžu na Dravskem polju eno od štirih ponujenih, Postojni eno od 27 ponujenih, Slovenj Gradcu tri od šestih ponujenih in na Kozini dve od šestih ponujenih. Skladu pa v najem ni uspelo oddati stanovanj v Ajdovščini (eno ponujeno), na Jesenicah (eno ponujeno), v Lendavi (pet ponujenih), Lovrencu na Pohorju (štiri ponujena), na mariborskem Pobrežju (eno ponujeno), v Pivki (12 ponujenih), na Prevaljah (pet ponujenih) in v Vipavi (pet ponujenih). Več na www.dnevnik.si.
V zadnjem četrtletju nadaljevanje upada cen stanovanjskih nepremičnin
Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so konec lanskega leta v povprečju dosegle najnižje ravni po letu 2006 in še naprej počasi upadajo, ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs). Povprečne cene rabljenih stanovanj so na najnižji ravni od začetka sistematičnega spremljanja realiziranih cen v letu 2007. “Kljub negotovemu ekonomskemu in socialnemu okolju se dejavnost trga v preteklem letu ni zmanjšala toliko, da bi že lahko govorili o ponovni krizi slovenskega nepremičninskega trga,” je v poročilu za zadnje četrtletje lani zapisal Gurs in dodal, da se predvsem v večjih urbanih središčih zaenkrat očitno še ohranja dovolj visoko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. Več na www.dnevnik.si.
Širitev Nature 2000 ni več vprašanje
»Moramo uresničiti, kar smo Evropi obljubili že leta 2004,« je včeraj po razpravi treh strateških svetov pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dejal minister Dejan Židan. Razprava pa ni vplivala na predlog uredbe, s katerim Slovenija Naturo 2000 širi na 37,86 odstotka ozemlja. »Razprava je bila iskrena in upamo, da bo omogočila kompromis med varovanjem narave in razvojnimi potenciali,« je včeraj po seji članov strateških svetov za energijo, za graditve in urejanje prostora in za varstvo okolja in podnebne spremembe, ki jih je zanimalo, zakaj Slovenija pristaja na širitev območij Nature 2000, dejal Goran Novković z GZS, minister za kmetijstvo in okolje (MKO) Dejan Židan pa je po seji dejal, da »se moramo prilagoditi pravnemu okolju, v katerem živimo«. Več na www.delo.si.
Edina rešitev za male in srednje velike občine
Skupne občinske uprave so na področju redarskih in inšpekcijskih služb ter notranje revizije edina rešitev za male in srednje velike občine. Vse več teženj pa je tudi po skupnih upravah na drugih področjih, predvsem na področju urejanja prostora in pri z evropskim denarjem podprtih projektih. Razmišljanje o ponovnem združevanju malih občin je sicer vedno aktualno, a v praksi neizvedljivo, saj predstavlja politično tabu temo. Edina rešitev za nižanje stroškov delovanja občin so skupne občinske uprave. Več na www.dnevnik.si.
Video: Kolesar naredi za svojo varnost največ, če je samozavesten, a previden
Kolesarjenje ima veliko pozitivnih plati. V mestnih središčih je vsekakor najhitrejše prevozno sredstvo, hkrati pa lahko kolesar z vožnjo na delovno mesto naredi tudi nekaj za svoje zdravje. Preden se na kolo usedemo, pa moramo poskrbeti za svojo varnost, tako s primerno opremo kot z opreznostjo na cesti. Več na www.dnevnik.si.
TVS: Črnograditelj tudi Vitoslav Türk
Vplivni član stranke SDS Vitoslav Türk in začasni predsednika uprave Elsa (Elektro Slovenija) je po poročanju Televizije Slovenije na elitni lokaciji v Parecagu pri Sečovljah postavil razkošno vilo, čeprav je bilo gradbeno dovoljenje pred več kot desetimi leti pridobljeno zgolj za gospodarski objekt. 380 kvadratov velika hiša, katere lastnik je ljubljansko podjetja Virtus, ki ga obvladujeta sinova Vitoslava Turka, je glede na izjavo načelnika upravne enote Piran Ivana Seljaka črna gradnja. Več na www.delo.si.
Tudi Černačeva soproga menda gradila na črno
Med črnograditelji je (bila) tudi soproga nekdanjega ministra za infrastrukturo in prostor ter podpredsednika stranke SDS Zvoneta Černača Dunja Bele Černač, danes poročajo Primorske novice. Kot pojasnjujejo, je leta 2003 tik pod vasjo Veliko Ubeljsko objekt zgradila brez ustreznih dovoljenj. Bele Černačeva zanika, da je lastnica črne gradnje. Kot navajajo Primorske novice, je sporen objekt s površino 93,7 kvadratnega metra. Nahaja se na sedmih hektarjih kmetijskih in gozdnih površin, ki so uradno v lasti Bele Černačeve, sicer vodje oddelka za notranje zadeve na postojnski upravni enoti. Bele Černačeva je zanikala, da bi bila lastnica črne gradnje. »Za kmetijsko-gospodarski objekt je bilo junija leta 2011 izdano gradbeno dovoljenje, v skladu s tem bom objekt uredila v letošnjem letu,« je povedala. Več na www.delo.si.
Črna gradnja tudi smučarska skakalnica v Velenju
Kot je poročal TV Dnevnik, smučarski skakalci zaradi odločbe inšpekcije ne smejo več uporabljati skakalnice v Velenju, čeprav jo uporabljajo že dve desetletji. Objekt se je namreč znašel na na seznamu vse daljšem seznamu odkritih črnih gradenj. Tako skakalnica kot sodniški stolp sta bila zgrajena na črno, zato ju bodo morali odstraniti, je potrdil velenjski župan Bojan Kontič. Velenjska 80-metrska skakalnica je ena od znamenitosti velenjske občine, težave pa bo imel tudi eden od mobilnih operaterjev, saj je bazno postajo postavil na vrh stolpa. V Smučarsko skakalnem klubu Velenje, ki je od ponudnika mobilne telefonije prejemal najemnino za uporabo stolpa, se strinjajo, da bi zgradili novo, 55-metrsko skakalnico. Tudi krajani ne nasprotujejo ureditvi skakalnega parka, želijo le, da bi bil ta v zdravem okolju, piše STA. Več na www.delo.si.
Kino v mestno središče, na ulice filmska snemanja
Rekordni obisk kinematografov v slovenski zgodovini se je zgodil v letih 1959 in 1960, ko so našteli kar 17,2 milijona obiskovalcev v enem letu. Najuspešnejši kino v ljubljanski kotlini danes pa je Kinodvor. V primerjavi z letom 2011 se je tam obisk povečal za četrtino. Obiskovanje kina v mestnem središču torej narašča, tudi zato se je pojavila potreba po minipleksu mestnega kina. Občina je tako v svoji strategiji razvoja kulture v obdobju 2012–2015 na filmskem področju kot cilj zapisala »povečanje števila projekcij, predvajanih filmov in število gledalcev«. Eden od ukrepov za dosego tega cilja je do konca leta izdelati idejni projekt za gradnjo minipleksa mestnega kina v središču Ljubljane. Več na www.delo.si.
Iniciativa »Tržnice ne damo« poslala ovadbi na KPK in NPU
Civilna iniciativa Tržnice ne damo je pri protikorupcijski komisiji in nacionalnem preiskovalnem uradu prijavila sum velikega oškodovanja javnega interesa in sum zlorabe položaja javnih oseb, povezane z gradnjo garaž pod tržnico. Iniciativa je na oba organa prijavi poslala zato, ker sumijo, da je mestna oblast prekoračila svoja pooblastila. Očitajo ji, da nerazumno vztraja pri gradnji garaž pod Vodnikovim trgom, četudi temu nasprotujejo številni strokovnjaki, SAZU in več meščanov. Več na www.delo.si.
Mons izgubil tožbo proti sosedom Vile Urbane
Podjetju Mons Jožeta Anderliča, ki je v središču Ljubljane gradilo luksuzni stanovanjsko-poslovni kompleks Vila Urbana, ni uspelo dokazati, da so stanovalci sosednjih zgradb pritožbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja vlagali zgolj zato, da bi mu škodovali. Da so sosedi s pravnimi sredstvi zgolj ščitili svoje pravice, je za okrožnim potrdilo še višje sodišče. Gradbeno dovoljenje za kompleks je bilo izdano februarja 2004, a ga je po pritožbah stanovalcev sosednjih zgradb, tako imenovane Rdeče hiše in Kapitlja, ministrstvo za okolje in prostor razveljavilo. Junija naslednje leto je upravna enota izdala drugo gradbeno dovoljenje in dovolila gradnjo, takratne pritožbe sosedov pa je ministrstvo zavrnilo. Več na www.delo.si.
Prenova Petkovškovega nabrežja po ljubljansko
Po dokončanju Mesarskega mostu je celostna prenova Petkovškovega nabrežja, vredna dva milijona evrov, naslednji projekt iz paketa urbanističnega urejanja Plečnikove tržnice. Žal je tudi v tem primeru vprašanje, ali bo potekala povsem po predpisih. Ko smo od novega direktorja KPL Damjana Stanka zvedeli, da njegovo podjetje izvaja dela na podlagi dopolnila h koncesijski pogodbi za vzdrževanje cest in drugih javnih površin, smo mestni upravi takoj poslali več vprašanj z zahtevo za podrobnejša pojasnila. Več na www.delo.si.
Mestna občina Ljubljana je včeraj objavila razpis za izvajalca gradbeno-obrtniških in inštalaterskih del pri prenovi Hale Tivoli pred evropskim prvenstvom v košarki. Prejšnji teden pa je občinska služba za javna naročila objavila tudi javni razpis za izvajalca strokovnega nadzora prenove. Podjetja morajo svoje ponudbe za opravljanje prenove oddati do 5. aprila, tisti, ki se želijo potegovati za opravljanje nadzora, pa do 2. aprila. Več na www.dnevnik.si.
Taktilnih oznak za slepe in slabovidne še ni
Občina nadaljuje prilagajanje mesta gibalno oviranim prebivalcem in senzornim invalidom. K temu jo med drugim zavezujeta listina Občina po meri invalidov, prejeta leta 2009, in uvrstitev med osem najboljših mest za »access city award 2012«, evropsko nagrado, ki se nanaša na dostopnost za invalide. Mestni oddelek za zdravje in socialno varstvo je pripravil predlog akcijskega načrta Ljubljana – občina po meri invalidov za prihodnji dve leti, ki je že tretji tovrsten dokument po vrsti. Mestni svetniki ga bodo obravnavali na aprilski seji, medtem ko ga je občinski svet za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir že potrdil. Več na www.delo.si.
Posledice zime: Voznike na cestah čakajo številne pasti
Stroški zaradi nenehnega pluženja in posipavanja cest so že krepko presegli predvidene občinske proračune, v teh dneh pa so bili primorani spet razvezati mošnjičke, saj sneženju še kar ni videti konca. Ko bo pomlad dokončno razkrila vse luknje na cestah, pa bo občinske veljake najbrž še dodatno zabolela glava. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana so povedali, da so za vzdrževanje cest, vključno s krpanjem udarnih jam, v lanskem letu namenili nekaj več kot 6,8 milijona evrov, samo za letošnje zimsko vzdrževanje pa so to cifro že prekoračili. Doslej je zimska služba odpihnila skoraj 8 milijonov evrov, a v ta znesek niso všteti stroški zimske službe, ki so jim jih nakopale včerajšnje in današnje snežne padavine, tako da bo skupen odliv denarja na račun zime znan šele, ko bo ta dokončno pobrala šila in kopita. Več na www.dnevnik.si.
Ljubljana bi po novem lahko poleg najlepšega mesta na svetu postala še najbolj zelena prestolnica Evrope. Gre za prestižen naslov, za katerega se gre zahvaliti doseganju visokih okoljskih standardov in zavezanosti ambicioznim ciljem za nadaljnje okoljske izboljšave in trajnostni razvoj. Emm, kaj? Ali govorimo o tej isti Ljubljani, v kateri zaprašenost lomi vse svetovne rekorde? O tej Ljubljani, kjer se z Bežigrada v center ne da priti po kolesarski stezi, ker je ni, ampak poskakuješ po cesti, zluknjani kot nemški ementalec? O mestu, kjer se vrednost človeka meri po avtomobilu in kjer je železniška postaja še vedno videti kot zbirališče zombijev? Več na www.dnevnik.si.
Taksiji v prestolnici stopajo v korak s časom
Sistem GPRS, ki prek internetne povezave sporoča v centralo podatke o lokaciji vsakega taksista, so že uvedli v taksističnem podjetju Laguna, pri Metroju pa novost uvajajo ta teden. Že septembra naj bi poskusno uvedli tudi naročanje taksija prek aplikacije na mobilnem telefonu. Več na www.dnevnik.si.
Kolesa z družbeno odgovornim pogonom
Junija bo v okviru socialno-podjetniškega projekta zaživela delavnica, kjer bodo zbirali stara kolesa, jih popravili in prenovljena ponovno vrnili na kolesarske steze. Za delo se je že začelo usposabljati petnajst kandidatov iz ranljivih skupin, na koncu bodo zaposlitev omogočili trem. Zgodba mlade Albanke, ki je v Tirano iz Amerike uvozila stara kolesa in vzpostavila kolesarsko mrežo, ki deluje podobno kot ljubljanski Bicikelj, ter s tem ne le izboljšala okoljsko problematiko albanskega glavnega mesta, temveč mladim ponudila tudi petindvajset novih delovnih mest, je pred časom vzpodbudila direktorico zavoda Karo Jasmino Smajić Šupuk, da podoben projekt poskusi tudi na domačih tleh. Več na www.dnevnik.si.
Vrnite kolesarjem prostor na cesti
Vprašalnik Ljubljanapolisa: Z Jernejem Tiranom o hitenju na cilj, sobivanju s pešci in vozniki ter županu nekolesarju. »Nič se ne more primerjati s preprostim užitkom kolesarjenja.« Saj je vseeno, če je misel Johnu Kennedyju samo mimogrede ušla, in seveda ne gre vsega, kar trdijo predsedniki, vzeti za suho zlato. Ampak … strinja se tudi Jernej Tiran, sicer geograf, ne predsednik. In ne po naključju kolesar. Več na www.dnevnik.si.
Skozi središče Kamnika po polžje
V središču Kamnika bodo prihodnji mesec uvedli enosmerni promet in omejili hitrost na 30 kilometrov na uro. Projekt enosmerne ureditve so že preizkusili ob decembrskih prireditvah, ki so v središče zvabile množico obiskovalcev. Nov enosmerni prometni režim naj bi z zmanjšanjem prometa pomagal v mestnem središču izboljšati tudi zrak, zmanjšal hrup, polepšal videz mesta, predvsem pa povečal varnost in omogočil več prostora za gibanje najšibkejšim udeležencem v prometu, tako pešcem kot kolesarjem in še zlasti otrokom in invalidom, ki živijo oziroma še šolajo v Zavodu Cirius v bližini mestnega središča. Več na www.dnevnik.si.
Čeprav bi morala biti nova radovljiška knjižnica na bodočem Vurnikovem trgu že zdavnaj zgrajena in je Občina Radovljica že pred dvema letoma celo kupila opremo zanjo, na kateri se zdaj nabira prah, se bodo ljubitelji knjig na nove prostore očitno še dobro načakali. Občina je namreč doslej v gradnjo vložila že pol milijona evrov, nekaj manj je že odštela za nakup opreme, v proračunih za letos in prihodnje leto je za knjižnico še milijon evrov, 3,5 milijona evrov pa jim je zmanjkalo. Več na www.dnevnik.si.
Občina Radovljica je kupila pet tisoč kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč, ki jih bo oddala vrtičkarjem. »Vse več ljudi se zanima in odloča za svojo lastno pridelavo. Mnogi, ki stanujejo v blokih in strnjenih naseljih, te možnosti nimajo, zato smo se odločili, da jim ponudimo možnost obdelave lastnega vrtička. Najem sto kvadratnih metrov velikega vrtička bo 25 evrov na leto, parcele bomo podelili po principu ‘kdor prej pride, prej melje’,« je razložil župan Radovljice Ciril Globočnik. Na vrtičkih ne bo dovoljeno postaviti ničesar, niti manjše ute za spravilo orodja ne. »Vrtički bodo v Lescah med otroškim igriščem in cestnim rondojem, v Radovljici pa na travniku za Volčjim hribom. Se pravi blizu naseljem, tako da bodo vrtičkarji orodje zlahka prinesli vsakič s seboj. Bomo pa poskrbeli, da bodo lahko vrtičkarji dobili tudi dobra, slovenska semena,« je še dodal Globočnik. Več na www.dnevnik.si.
Župan bi z denarjem občine kupil ženin lokal
Bohinjski svetniki bodo na današnji seji odločali o predlogu, da bi občina denacionalizacijski upravičenki Veri Hofbauer izplačala 100.000 evrov za občinski objekt na obali jezera. Predlog za obravnavo zadeve N 69/1993 je pripravil župan Franc Kramar, gre pa za poravnavo, s katero bo občina odkupila gostinski lokal, ki ga ima v najemu županova žena Aleksandra Kramar. Veri Hofbauer je bil sicer status denacionalizacijske upravičenke za omenjeni objekt priznan že leta 2005, vendar postopek o načinu vračila premoženja sploh še ni končan. Več na www.delo.si.
Geopark Karavanke v Unescovi mreži
Z vpisom v Unescovo evropsko in globalno mrežo geoparkov je trinajstim občinam iz slovenske in avstrijske Koroške uspelo zagotoviti trdno podlago za obstoj in razvoj čezmejnega geoparka Karavanke. Po izteku triletnega projekta vzpostavitve geoparka Karavanke se bo ta moral začeti financirati sam, s pomočjo razpisov, z izvajanjem projektov, s turističnimi aktivnostmi … Vpis v Unescovo mrežo geoparkov je najboljša popotnica za uspešno trženje, je povedala Suzana Fajmut Štrucl iz Podzemlja Pece, enega od nosilcev projekta Geopark Karavanke/Karawanken. Več na www.dnevnik.si.
Zloglasni radarji na vse bolj trhlih nogah
Zaradi suma kaznivega dejanja pri sklenitvi javno-zasebnega partnerstva med občino in Iskro je protikorupcijska komisija del dokumentacije predala organom pregona. Državni revizijski komisiji pa je dala pobudo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil in predlog za uvedbo postopka o prekršku. Projekt Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v Mariboru je vreden 29,9 milijona evrov, Mestna občina Maribor (MOM) pa naj bi Iskri investicijo povrnila iz glob za kršitve cestnoprometnih predpisov. Pri tem Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) opozarja, da so odgovorni na MOM sprejeli pogodbeno obveznost plačevanja zasebnemu partnerju, ki je v nasprotju s pravno dopustnimi cilji oziroma namenom zakona o javno-zasebnem partnerstvu. To po mnenju komisije ni možno na področju kaznovalnega prava, ker sta si pri tem interesa javnega in zasebnega partnerja nasprotna: medtem ko je interes prvega, da se predpisi čim bolj spoštujejo in je kršitev čim manj, je interes drugega povsem nasproten, saj to zanj pomeni večji dobiček. Več na www.delo.si.
Trinajsta ovadba za Franca Kanglerja
Bivši župan Maribora je utemeljeno osumljen goljufije pri gradnji novega lutkovnega gledališča v minoritskem samostanu. Mariborski kriminalisti so v zvezi s tem poleg bivšega župana ovadili še peterico, občini pa zdaj grozi, da bo morala vrniti več kot devet milijonov evropskih sredstev. Več na www.dnevnik.si.
Z mariborskega letališča poleti na Zakintos in v Antalyo
Mariborsko letališče bo po odločitvi Intelekte, da poleti vzpostavi čartersko povezavo z grškim otokom Kos, dobilo še dve čarterski liniji. Tokrat sta se za skupni liniji na grški Zakintos in v turško Antalyo s slovenskim nacionalnim prevoznikom Adrio Airways odločili turistični agenciji Kompas in Palma. Prvo letalo bo v Grčijo odletelo 20. junija. Več na www.dnevnik.si.
Struge Savinje niso čistili 75 let
Javna predstavitev protipoplavnih ukrepov je pomirila Celjane, ki imajo zaradi slabih izkušenj v preteklosti velik strah pred poplavami. Prva faza gradnje protipoplavnih ukrepov poteka po načrtu in mora biti zaradi koriščenja evropskih sredstev končana najkasneje do konca avgusta 2015. Več na www.dnevnik.si.
Velenjska promenada bo mestno stičišče
Mestna občina Velenje bo prenovila dela mestnega središča, energetsko sanirala Zdravstveni dom Velenje, uredila Športni park Konovo in prenovila malo dvorano Doma kulture Velenje. Sama bo morala do ocenjene vrednosti investicij v višini 4,5 milijona evrov zagotoviti 1,4 milijona evrov. Za štiri projekte v letih 2013 in 2014 so jim iz Ljubljane in Bruslja že odobrili 3,1 milijona evrov. »Investicije kljub krizi pri nas niso zastale,« pravi velenjski župan Bojan Kontič. S projektom Promenada, ki bo stal 2,8 milijona evrov in bodo zanj iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dobili 2 milijona evrov, bodo posodobili del mestnega središča med Trgom mladosti in reko Pako pod Domom kulture. Z deli bodo začeli julija. Energetska sanacija zdravstvenega doma bo stala nekaj več kot milijon evrov, ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa bo prispevalo 0,8 milijona evrov. Več na www.delo.si.
Iz dežele kralja Matjaža: Na svoji (tuji) zemlji
Kralj Matjaž bi kot dober vladar rad videl, da je njegova zemlja obdelana in da dvorjani še znajo vihteti lopate, grablje, motike, vile in podobno ročno mehanizacijo tudi na gredicah, ne pa le takrat, ko strmoglavljajo oblastnike. Ker pa se niti tega več ne počne z naštetim tradicionalnim orodjem, temveč z granitnimi kockami, prek tipkovnic in virtualno, je Matjaža že skrbelo, da bodo njegovi dvorjani popolnoma izgubili stik z zemljo in koreninami: svojimi in rastlinskimi. Več na www.delo.si.
Ob morju na tisoče črnih gradenj
Nedovoljene gradnje, ki so jih mediji minuli teden odkrili pri ministru za infrastrukturo in prostor Igorju Maherju, so seveda le delček vrha črne ledene gore v slovenski Istri. V trenutku, ko to pišemo, gradijo v strunjanski dolini, na območju krajinskega parka, najmanj eno v nebo vpijočo črno gradnjo. Ali se je kdo doslej sploh vprašal, kaj so Slovenci naredili iz istrske kulturne in kmetijske krajine? To je početje, ki daleč presega problem obnašanja in primernosti enega ministra. Gradbeni inšpektorji imajo v slovenski Istri nerešenih 2500 prijav nedovoljenih gradenj od leta 1993 do danes. Črnih gradenj je v resnici (po približni oceni) najmanj dvakrat toliko. Več na www.delo.si.
V Avstriji pod Unescom, pri nas pod bager
»Zakaj ne bi tokrat ohranili dediščine slovenskega, evropskega, morda celo svetovnega pomena tako, da bi izhajali iz preteklosti, gradili v sedanjosti in pustili bodočim rodovom spomin in vzgled, kako se dela s kulturno dediščino?« se sprašujejo zainteresirani krajani in strokovna javnost, ki so se vključili v reševanje edinstvenega kamnitega vodnega stolpa na železniški postaji v Divači, postavljenega pri gradnji Južne železnice Dunaj–Trst. V sklopu rekonstrukcije železniške postaje, ki je del širšega projekta modernizacije železniške proge Divača–Koper, je namreč predvideno rušenje vodnega stolpa in tudi kamnitega zidu čez železnico. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ima pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in vsa potrebna soglasja. Več na www.dnevnik.si.
Vodni stolp bi lahko dvignili in ga prestavili
Divačani so že potem, ko so zamudili vse mogoče roke za spremembo projekta modernizacije železniške proge v Divači, napeli vse sile, da vodnega stolpa, s katerega so napajali parne lokomotive, ne bi porušili. Bagri so že prišli, z rušenjem začeli, a ministrstvo za infratrukturo in promet je Divačanom prisluhnilo. Oglasil pa se je tudi gradbeni inženir Danilo Magajne iz Solkana, ki predlaga nenavadni podvig. Mariborčani bi ga morali poznati. Na podoben način, kot so pred dvigom gladine Drave, rešili njihov vodni stolp, tako bi lahko tudi divaškega. Inženir Danilo Magajne pravi, da bi na primer z dvajsetimi 100-tonskimi hidravličnimi dvigali lahko dvignili kamniti divaški stolp in ga premaknili na drugo stran železniških tirov. Več na www.delo.si.
Kljub intenzivnim pozivom na volišče je tudi nedeljski referendum na Primorskem zaznamovala nizka udeležba. O območju v naselju Lucija bi sicer lahko o odločali vsi volilni udeleženci v piranski občini. Teh je 15.195, svoj glas pa jih je oddalo le 2193, od tega jih je zgolj 876 podprlo načrte o gradnji približno 42 novih stanovanj in 125 parkirnih prostorov. Prve ideje o ureditvi zanemarjenje grape sredi Lucije, kjer hudournik ob nalivih zaliva spodnji del naselja in kjer bi zgradili podzemni garaži tudi za okoliške prebivalce ter stanovanja, od katerih bi jih občina v zameno za zemljišče dobila deset in jih nato prodala ali oddala mladim družinam, so se pojavile že leta 2007. Na občini zagotavljajo, da so tako v mandatu prejšnjega kot sedanjega župana vodili konstruktiven dialog s prebivalci in zasledovali interes javnosti. V tem času pa je očitno bolj kot podpora načrtom zorelo nasprotovanje in prejšnji mesec je civilna iniciativa za zeleni Kampolin vložila zbrane podpise za razpis referenduma, saj pravijo, da je v piranski občini dovolj stanovanj in da si namesto pozidave želijo ureditve zelenega območja. Več na www.dnevnik.si.
Predor Markovec še niti čez leto
V Darsu so nam včeraj potrdili, da so ponudnike iz starega javnega naročila o oddaji del elektro- in strojne opreme za predor Markovec obvestili o prekinitvi. Šli bodo v nov postopek, in sicer v spremenjenem obsegu del. Za promet ga ne bo mogoče odpreti do pomladi 2014, je še pred dvema mesecema obljubil nekdanji minister Zvone Černač. Vsa gradbena dela naj bi bila končana do konca aprila in vse slovenske predore so doslej v takšni fazi že opremljali z elektro- in strojno opremo. Konzorcij petih slovenskih družb, ki so povezane z Iskro Sistemi, je oddal najcenejšo ponudbo v javnem naročilu, začetem 26. junija lani (za 12,65 milijona evrov in 0,6 odstotka za vzdrževanje). Razpisna komisija Darsa je ugotovila, da nihče iz slovenskega konzorcija še ni gradil takšne opreme na vsaj en kilometer dolgem predoru, zato so slovenske ponudnike zavrnili in izbrali Tenzor in zagrebško podjetje Dalekovod. Več na www.delo.si.
Odstranili še en del berlinskega zidu
Okoli 250 policistov je danes ščitilo odstranitev še enega dela Berlinskega zidu. V zgodnjih jutranjih urah je bilo ob slavni East Side Gallery le malo protestnikov, ki proti odstranitvi zidu demonstrirajo od začetka marca, poroča nemška Berliner Zeitung. Odstranjene dele bodo menda po dokončani gradnji spet postavili nazaj na svoja mesta. Okoli pete ure zjutraj je bager začel odstranjevati dele berlinskega zidu. Pristona je bila tudi policija, ki je ščitila delavce. Tako se je še podaljšala luknja v zidu, ki so jo naredili na začetku marca, da bi lahko gradbena vozila prišla na gradbišče. Okoli devete ure so z odstranitvijo končali. O odstranitvi dela zidu je investitor policijo obvestil le nekaj ur prej, da bi se izognil morebitnim množičnim protestom.Več na www.dnevnik.si.