Minister Maher je evfemizem za črnograditelja
Novi minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher novinarjem ni povedal vsega, kar je javnost od njega pričakovala. Arhivski zračni posnetki dokazujejo, da je vkopano klet začel graditi po letu 2006, ko je postal svetovalec piranskega župana Tomaža Gantarja. Na svojem zemljišču v Nožedu nad Lucijo je imel dva sporna objekta. Minister Igor Maher je tudi potem, ko so mu novinarji predočili fotografije, v sredo novinarjem zanikal, da je na kmetijskem zemljišču v bližini Nožeda z lepim razgledom na Sečoveljske soline sam zgradil vkopano klet. »Objekt sem kupil pred 11 leti, stanje je identično, kot je bilo takrat. Tako je tudi danes, jaz nisem v tem času naredil nič nezakonitega,« je izjavil novinarjem pred dvema dnevoma. Več na www.delo.si.
Objekt Igorja Maherja nič več črna gradnja; Černač zavrnil navedbe načelnika UE Piran
Na Upravni enoti Piran so v sredo zavrgli zahtevo pooblaščenca Igorja Maherja za izdajo gradbenega dovoljenja za pomožni kmetijski objekt, saj so ugotovili, da zanj ni potrebno gradbeno dovoljenje, ampak mora objekt izpolnjevati le pogoje iz prostorskega akta, je povedal načelnik enote Ivan Seljak. Po njegovem vedenju so ti pogoji izpolnjeni. Več na www.dnevnik.si.
Vlada je danes izdala dopolnjeno uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Vlada uredbo popravlja le nekaj tednov po njenem sprejetju ter po negativnih odzivih stroke in predstavnikov lokalnih skupnosti. V spremenjeni uredbi je določila, da je pogoj za umeščanje nezahtevnega in enostavnega objekta v prostor izpolnjen, če so pri nameravani gradnji teh objektov upoštevane določbe prostorskih aktov ali drugih predpisov občine. Če prostorski akt ali drug predpis občine ne določa pogojev za umeščanje teh objektov v prostor, pa je umestitev takšnega objekta dopustna le ob izpolnjevanju določenih pogojev. Več na www.dnevnik.si.
En centimeter rodovitnih tal nastaja od 300 do 800 let
Da pridemo do enega centimetra rodovitnih tal, ki so primerna za pridelavo rastlin, je potrebno od 300 do 800 let, izpostavlja Franc Lobnik z Biotehniške fakultete. Ob tem je poudaril, da uničenje najboljših kmetijskih zemljišč s pozidavo ali gradnjo prometnic pomeni trajno spremembo vseh njihovih proizvodnih funkcij. Zaradi dolgotrajnega nastajanja tal pomeni pozidava skoraj nepovratno izgubo najdragocenejšega naravnega vira, je prepričan Lobnik. Ob tem je opozoril, da je odnos politike in širše družbe v Sloveniji do kmetijskih zemljišč in nezavedanja, kako strateško je pomembna ta naravna dobrina za preživetje, eden najslabših v EU. Več na www.dnevnik.si.
Za kaj potrebuje vrtičkar 150 kvadratnih metrov velik skedenj
Lov na prostor bo kljub spremembam sporne vladne uredbe še nekaj časa odprt. V občinskih vrstah se še naprej sprašujejo, za koga dela ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Več na www.dnevnik.si.
Občine za Černača pripravljajo račune
Stroški za zimsko službo večkrat presegajo predvidene proračunske zneske posameznih občin. V Skupnosti občin Slovenije (SOS) se bodo zato poskušali z ministrom za infrastrukturo in prostor dogovoriti za njihovo delno povračilo. V Dobrovniku so lani za zimsko službo namenili nekaj več kot 9000 evrov, letos pa kar 451 odstotkov več oziroma več kot 41.000 evrov. V Ribnici na Pohorju so porabili 273 odstotkov več, v Krškem pa 183 odstotkov več denarja kot leto prej. »Dejanski stroški zimske službe bodo močno presegli v proračunih predvidene postavke,« ugotavljajo v SOS in poudarjajo, da bo škodo na voziščih, nastalo zaradi številnih pluženj, soljenja in spomladanske odjuge, mogoče oceniti šele spomladi. Več na www.delo.si.
Uničene ceste kot naravna nesreča
Koroške občine se bodo pridružile pobudi Skupnosti občin Slovenije (SOS), da bi letošnje obilno sneženje opredelili kot naravno nesrečo in bi tako pri plačevanju večkratno povečanih stroškov zimske službe lahko upali na državno pomoč. Za Koroško največja težava šele prihaja: popravilo od zime uničenih cest, za kar občine nimajo denarja. SOS je pozvala vse občine, naj jim še ta teden pošljejo specifikacijo stroškov za zimsko službo in odpravo morebitne škode ob obilnem sneženju, da jih bodo posredovali pristojnemu ministrstvu. Član glavnega odbora SOS, radeljski župan Alan Bukovnik je povedal, da bodo za to poskušali pridobiti sredstva iz rezerve državnega proračuna. »Ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču je bilo glede tega postavljeno tudi poslansko vprašanje in ocenil je, da je upravičeno, a takrat niso imeli podatkov od občin, s katerimi bi povečane stroške dokazovali.« Več na www.delo.si.
Hitra cesta ob tretji razvojni osi še dražja
Od prvih izračunov se je ocenjena vrednost gradnje hitre ceste ob tretji razvojni osi s Koroške v Belo Krajino z 1,45 povečala na 3,14 milijarde evrov. Številni odseki še niso določeni, v torek pa je Janševa vlada tik pred odhodom dokončno opustila trasi med Velenjem in Šentrupertom oziroma Podlogom ter se vrnila k trasi ob sedanji cesti Velenje-Arja vas. Čeprav nova koalicijska pogodba posebej ne omenja gradnje hitre ceste ob tretji razvojni osi med mejama z Avstrijo in Hrvaško, ni pričakovati, da bo nova vlada projekt ustavila. Če lahko priprave na gradnjo za pet – večinoma manj razvitih – regij izjemno pomembne ceste tudi pospeši, pa ni tako gotovo. Umeščanje posameznih odsekov v prostor se vleče že od leta 2006, ko je Janševa vlada projekt uvrstila med nacionalne razvojne projekte. Niso kriva samo nasprotovanja lokalnega prebivalstva in lokalnih skupnosti, temveč predvsem neusklajenost ministrstev in odsotnost jasnih prioritet regionalnega razvoja. Več na www.delo.si.
Brezplačni mestni avtobus imajo samo v Velenju in Novi Gorici
Cene prevozov s taksiji in mestnimi avtobusi ter cene parkiranja se po mestnih občinah razlikujejo tudi za 100 in več odstotkov. Med vsemi izstopata mestni občini Velenje in Nova Gorica, ki sta poskrbeli za brezplačne prevoze z mestnim avtobusom. Najdražje se po naših podatkih prevažajo Novomeščani. Več na www.dnevnik.si.
Slovenski župani se v službo le redko odpravijo s kolesom
Večina slovenskih županov se v službo vozi z avtomobilom. Tudi če bi jih vseh 211 na delovno mesto prikolesarilo, bi bil njihov prispevek h globalnemu reševanju planeta majhen. A bolj kot to bi veljal simbolni pomen njihovih dejanj. Več na www.dnevnik.si.
Celinske vode v Sloveniji v dobrem kemijskem stanju, problematično je morje
Voda postaja vse pomembnejša tema v naši državi, a zadnjih 20 let ni bilo tako, je ob predstavitvi aktualnega stanja voda v Sloveniji poudaril prvi mož Agencije RS za okolje (Arso) Joško Knez. “Kot družba bomo morali dati vodi še večji pomen,” je izpostavil. Celinske vode so pri nas sicer v dobrem kemijskem stanju, problem predstavlja morje. Obremenjenost slovenskih voda s prednostno nevarnimi snovmi je majhna, saj imajo po zadnjih podatkih vse celinske vode (reke in jezera) dobro kemijsko stanje, vključno s Krko in Savo, kjer je stroka v letih od 2006 do 2008 ugotavljala slabo kemijsko stanje zaradi živega srebra, je na današnjem posvetu o kakovosti voda poudarila Mojca Dobnikar Tehovnik z Arsa. Poudarila je, da v slabem kemijskem stanju ostaja obalno morje, in sicer zaradi preseganja vsebnosti spojin, ki so se uporabljale v premazih za zaščito proti obraščanju ladij. Več na www.dnevnik.si.
V večini stavb se je poraba povečala
Ljudje lahko samo s spremembo bivalnih navad privarčujejo do 30 odstotkov za ogrevanje. S temi besedami so pred skoraj dvema letoma na pristojnem ministrstvu za energetiko (takrat je bilo to ministrstvo za gospodarstvo), na čelu s soavtorjem predpisa in takratnim vodjem sektorja za učinkovito rabo in obnovljive vire energije na ministrstvu Hinkom Šolincem, utemeljevali, zakaj mora biti vgradnja delilnikov v večstanovanjskih stavbah obvezna, četudi v teh stavbah niso izpolnjeni tehnični pogoji za vgradnjo delilnikov (hidravlično uravnotežen ogrevalni sistem, termostatski ventili…). Po iztekajoči se drugi kurilni sezoni pa tako podatki sedaj pristojnega ministrstva za infrastrukturo in prostor kot številne pritožbe razočaranih stanovalcev tako na inšpekcijske službe in na Zvezo potrošnikov Slovenije kot na upravnike stavb kažejo, da je imela prav stroka, ki je takšne napovedi ocenila za nerealne. Več na www.dnevnik.si.
Na prvem razpisu utegne sklad oddati tretjino stanovanj
Na Stanovanjskem skladu RS (SSRS) sta ta teden padli dve zastavici: iztekel se je rok iz razpisa za oddajo najemnih stanovanj in nova etapa zbiranja ponudb za odkup stanovanj. Po besedah direktorja SSRS Žige Andoljška obstaja interes tako na ponudbeni kot na povpraševalski strani. Sklad ponuja v najem 382 stanovanj po vsej Sloveniji. Od tega jih je kar 186 v soseski Ob potoku v Borovnici pri Ljubljani. Sledijo Maribor, Postojna, Koper, Ljubljana (kjer je na voljo 19 stanovanj), Brežice, Kočevje, Kozina, Pivka itn. Natančnega števila vlog za najem še nismo izvedeli, skupno pa jih je menda prispelo nekaj pod 300. Vsekakor manj, kot je ponujenih stanovanj. Od tega je bila po dosegljivih podatkih dobra tretjina vlog popolnih, z vsemi potrebnimi podatki in vplačano varščino. Sicer je zadnji rok za vplačilo varščine v višini tisoč evrov dan pred izborom najemnikov, torej 20. marec. Več na www.delo.si.
Večji naval samo na Savski breg
Vsi, ki so do prejšnjega ponedeljka oddali vlogo za najem stanovanj republiškega stanovanjskega sklada, bodo danes izvedeli, ali lahko začnejo izbirati pohištvo. Od skoraj 400 stanovanj pa jih bo kar nekaj ostalo praznih, saj so na razpis prejeli le 273 vlog. Več na www.dnevnik.si.
Kontrola zračnega prometa Slovenije zadovoljna z novimi prostori na Brniku
Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS) se je preselila v nove prostore na Brniku, kjer so odprli tudi nov Center za kontrolo in vodenje zračnega prometa. Vrednost investicije, ki jo je KZPS v celoti pokrila z lastnimi sredstvi, znaša okoli 27 milijonov evrov. Zaposleni so z novimi prostori, ki bodo omogočili boljše delo, zelo zadovoljni. “Težko smo čakali dan, ko se bomo preselili na novo lokacijo na Brnik,” je na novinarski konferenci ob predstavitvi novih prostorov dejal direktor KZPS Franc Željko Županič. Razloga za to sta dva. Prostori na Kotnikovi ulici v središču Ljubljane, kjer so domovali minulih 20 let, niso več zagotavljali zadostnih zmogljivosti za delo ob upoštevanju predvidenih rasti prometa, bili pa so tudi funkcionalno neustrezni. Več na www.dnevnik.si.
Od kmeta do uporabnika – poceni in trajnostno
Med aktivnostmi, ki jih povprečen Ljubljančan načrtuje ob koncu tedna, je seveda tudi obisk ene od mestnih tržnic. Od minulega konca tedna je izbira še večja – oživela je namreč dolgo zapuščena Stara tržnica Šiška. Ob križišču Celovške in Drenikove se je konec tedna dogajalo toliko, kot že več desetletij ne. Že petkovo simbolično odprtje tržnice v Šiški je pritegnilo množico ljudi, ki so z zanimanjem poslušali, kaj se na tem kraju obeta. »Naš namen je ustvariti zeleno oazo sredi mesta,« je pred mikrofonom pojasnjeval Jure Peternel iz Ekološkega društva Porevit. »Zamisel temelji na principu permakulture, samooskrbe in skrbi za okolje. Podpirati želimo lokalno ekonomijo in zmanjševati človekov negativni okoljski odtis.« Več na www.dnevnik.si.
Snaga s 1. aprilom draži komunalne storitve
Ljubljanska Snaga bo s 1. aprilom spremenila in uskladila obračun ter uveljavila nove cene. Povprečni mesečni strošek na gospodinjstvo bo po novem za 1,03 evra višji od sedanjega, so sporočili z Mestne občine Ljubljana. Snaga je sicer lani ustvarila 2,3 milijona evrov izgube. Svet ustanoviteljev javnih podjetij je danes potrdili elaborate in predlagane cene storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Več na www.dnevnik.si.
Dober dan garaža, nasvidenje arheološke najdbe
Predlog odloka o razglasitvi arheološkega najdišča na Vodnikovem, Ciril-Metodovem in Krekovem trgu za kulturni spomenik lokalnega pomena, ki bo po mnenju mestnih opozicijskih svetnikov omogočil tudi gradnjo garaže pod tržnico, je sprejet. Lista Zorana Jankovića je namreč s 27 glasovi za in 11 proti izglasovala novi mestni odlok kljub opozorilom, da gre za nezakonit akt (odlok ni bil javno razgrnjen) in da pravzaprav ne pomeni zaščite pomembne arhitekturne dediščine, temveč možnost za njeno uničenje. To še zlasti velja za drugo alinejo tretjega člena novega odloka, s katero v okviru varstvenega režima določajo, da »so posegi in dejavnosti v prostoru dopustni, vendar se lahko načrtujejo in izvajajo le, če se na osnovi šibko invazivnih arheoloških raziskav v obliki arheološkega testnega izkopa izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo oziroma prezentacijo in situ (na mestu)«. Več na www.delo.si.
Tržnica: Najprej raziskave, potem gradnja ali državna zaščita
Odlok o razglasitvi arheološkega najdišča na Vodnikovem, Ciril-Metodovem in Krekovem trgu za kulturni spomenik lokalnega pomena ima veliko nasprotnikov. A ne, ker bi nasprotovali razglasitvi spomenika, pač pa so proti gradnji na tem območju. Bistvo odloka (pripravil ga je oddelek za kulturo pod vodstvom Uroša Grilca, ki se prihodnji teden predvidoma seli na kulturno ministrstvo), ki je na dnevnem redu ponedeljkove seje mestnega sveta, namreč je, da ob nekaterih izpolnjenih pogojih dopušča posege v prostor. To pomeni tudi gradnjo garažne hiše, ki jo občina načrtuje že vrsto let, v zadnjem letu pa jo je onemogočala začasna zaščita Vodikovega trga kot spomenika državnega pomena. Več na www.delo.si.
Emonika: Ko rešijo en problem, se pojavi drugi
V Slovenskih železnicah in na Mestni občini potrjujejo, da so se s Trigranitom dogovorili o manjkajočih zemljiščih za gradnjo Emonike in o znižanju komunalnega prispevka. A Madžari še vedno niso zadovoljni: gradnjo zdaj pogojujejo s sofinanciranjem nove železniške in avtobusne postaje. Več na www.dnevnik.si.
Budno oko mestne inšpekcije nad gostinci
Mestna občina Ljubljana je pozvala vse gostince, ki želijo letos postaviti gostinske vrtove na javnih površinah, naj oddajo svojo vlogo za uporabo mestnih površin. Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so opozorili, da morajo gostinci to storiti do najpozneje 31. marca, saj po tem datumu vlog ne bodo več obravnavali. Izjemo bodo naredili le za lokale, ki se bodo odprli v nadaljevanju leta. Več na www.dnevnik.si.
Občina bo pokupila zemljišča v Šmartinskem parku
Mestna občina Ljubljana namerava kupiti vse preostale zasebne parcele znotraj parka med Žalami in Šmartinsko cesto. Po našem izračunu je zemljišč v zasebni lasti za približno dva hektarja, park pa meri okrog 12,7 hektarja. Čeprav je Mestna občina Ljubljana leta 2007 odstranila vrtičke ob Žalah in na njihovem mestu uredila park, pa ta zelenica, ki se razteza na približno 12,7 hektarja, ni v celoti v lasti mestne občine. Zemljiška knjiga namreč kaže, da je del parcel na območju parka med Žalami in Šmartinsko cesto še vedno v zasebni lasti več lastnikov. Eno od teh zemljišč bo občina v kratkem odkupila, in sicer za 110 evrov za kvadratni meter, kar pomeni, da bo za celotno zemljišče odštela vsega 61.600 evrov. Sodeč po podatkih, dostopnih prek zemljiške knjige in portala geodetske uprave, je v zasebnih rokah še za približno dva hektarja zemljišč. Več na www.dnevnik.si.
Katarski emir odplačal dolg islamske skupnosti
Islamska skupnost je po letih odplačevanja kredita, ki ga je najela zaradi nakupa zemljišč za gradnjo džamije, končno poplačala banko Unicredit, pri tem pa ji je izdatno pomagal radodarni donator iz Katarja. Več na www.dnevnik.si.
»Velik trenutek« za islamsko skupnost
Islamska verska skupnost v Sloveniji je z donacijo Katarja poplačala posojilo, ki ga je najela pri nakupu zemljišča za džamijo ob Kurilniški ulici za Bežigradom. V zemljiški knjigi je že vpisana kot lastnica vseh zemljišč, potrebnih za gradnjo. Štirinajstega septembra bodo položili temeljni kamen. Še na začetku leta je bila islamska skupnost banki Unicredit dolžna 1,3 milijona evrov (za zemljišče, ki ga je od MOL za 4,5 milijona kupila leta 2008, je najela 2,6 milijona posojila). Kot je znano, je katarski emir skupnosti že pred časom obljubil sredstva za gradnjo verskega objekta, zdaj pa so Katarci odobrili prošnjo muftija Nedžada Grabusa, da se z delom te vsote poplača tudi zemljišče, in denar že nakazali. »Islamska skupnost je poravnala dolg do banke Unicredit in s tem ustvarila pogoje, da se zemljišče za islamski kulturni center osvobodi vseh hipotek,« so sporočili včeraj. Večino preostanka denarja so v preteklih letih odplačali tudi z donacijami vernikov. Več na www.delo.si.
Na Mestni občini Ljubljana pričakujejo, da bo arhitekturni biro Elea iC do jutri pripravil vso potrebno dokumentacijo za prenovo Hale Tivoli. Povedali so tudi, da so minuli ponedeljek na upravni enoti že oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za obnovo dvorane, ki mora biti zaključena do evropskega prvenstva v košarki, in sicer do najpozneje 15. avgusta letos. Zaradi izredno kratkih časovnih rokov in možnosti revizij so na mestnem oddelku za šport in službi za javna naročila napovedali, da bodo predvidoma v petek objavili še javni razpis za izbor izvajalca gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter opreme. Že pred časom so nam na mestni občini pojasnili, da je zadnji rok za izbor gradbinca 25. april, saj začetek obnove načrtujejo s 1. majem. Več na www.dnevnik.si.
Dolg Zavoda K6/4 se je po hitrem postopku skrčil za 73.000 evrov
Predsedstvo študentske organizacije ljubljanske univerze je na redni seji v začetku tedna Zavodu K6/4 odpisalo dolg v vrednosti 73 tisočakov. To so, kot pravijo, šele zdaj storili zato, ker so vse do nastopa novega vodstva imeli napačne informacije o finančnem stanju zavoda. Predsedstvo je poleg odpisa dolga sklenilo še, da zavodu med 1. marcem in 1. septembrom za 60 odstotkov zniža najemnino za 1100 kvadratnih metrov prostorov, ki vključujejo lokal Metropol, klub K4, galerijo Kapelica in Kiberpipo. Mesečna najemnina bo tako prihodnjega pol leta namesto dosedanjih 2080 samo 900 evrov; oba zneska sta brez davka. Več na www.dnevnik.si.
V Ljubljani lani deset odstotkov obiskovalcev več kot leto prej
Ljubljano je lani po podatkih Javnega zavoda Turizem Ljubljana obiskalo 444.100 obiskovalcev, ki so v mestu tudi prespali, kar je deset odstotkov več kot leto prej. Med projekti zavoda, ki so najbolj zaznamovali leto 2012, sta tudi prenova Grudnovega nabrežja in razvoj nove linije spominkov in darilc z ilustracijami arhitekta Jožeta Plečnika. Več na www.dnevnik.si.
Obvoznica Škofljica še nima zelene luči
Postopka priprave državnega prostorskega načrt za obvoznico Škofljica ni mogoče nadaljevati do pridobitve stališča okoljskega ministrstva, kaže poročilo o realizaciji aktivnosti pri pripravi državnih prostorskih načrtov, s katerim se je danes seznanila vlada. Obvoznica Škofljica torej še vedno čaka na stališče okoljskega ministrstva glede uporabljene metodologije za oceno vpliva ceste na vrste in habitate, glede določitve potrebne količine nadomestnih habitatov ter načina izvedbe in upravljanja nadomestnih habitatov. Za izboljšanje prometne pretočnosti vlada nalaga Družbi za avtoceste RS pospešitev ureditve polnega avtocestnega priključka Šmarje Sap z zaključkom ureditve najkasneje do 30. junija 2014, Direkciji RS za ceste kot upravljavcu državnih cest pa izvedbo ukrepov za boljšo pretočnost na obstoječi cesti z zaključkom ureditve najkasneje do 30. junija 2014. Več na www.dnevnik.si.
Na Lavrici nočejo obvoznice, niti štiripasovnice
V civilni iniciativi Lavrica opozarjajo, da prek njihove občine potekajo že tri vzporedne tranzitne prometnice: dolenjska avtocesta, dolenjska cesta in dolenjska železnica. Četrte, ki naj bi zrasla na zahodni strani občine, si ne želijo, saj menijo, da ne bi rešila ničesar. Več na www.dnevnik.si.
Radovljičani iščejo denar za dokončanje knjižnice
Občina Radovljica je dobre štiri milijone evrov vredno novo knjižnico na nastajajočem Vurnikovem trgu sredi Radovljice začela graditi leta 2011, zdaj pa nima denarja za njeno dokončanje. Razmišljajo celo, da bi to, kar so doslej zgradili, prodali. Maja bodo o usodi projekta odločali občinski svetniki. Za gradnjo knjižnice, s katero bi zdajšnjo površino radovljiške knjižnice z obstoječih slabih tisoč kvadratnih metrov površin povečali skoraj za trikrat, je občina doslej brez stroškov komunalnega opremljanja porabila 600.000 evrov. Za letos in prihodnje leto občinski proračun zagotavlja po 350.000 evrov na leto, kar je premalo za dokončanje projekta, za katerega bi po načrtih potrebovali še okoli tri in pol milijone evrov, je povedal Matjaž Erjavec, direktor občinske uprave v Radovljici. Če bi se občina zadolžila za gradnjo knjižnice, bi bila lahko dokončana že prihodnje leto, pravi. Za zdaj na občini pripravljajo analize, ki bodo podlaga za odločanje svetnikov. Več na www.delo.si.
Dotrajana protokolarna Vila Zlatorog na Bledu dočakala obnovo
Dotrajana protokolarna Vila Zlatorog na obali Blejskega jezera bo vendarle dočakala obnovo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč izdalo odločbo o dodelitvi evropskih sredstev za njeno obnovo. Celotna naložba bo stala 1,8 milijona evrov, od tega bo skoraj 1,5 milijona evrov prispeval evropski sklad za regionalni razvoj. Kot so danes sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, bo trenutno propadajoča vila obnovljena za protokolarne dejavnosti državnega vrha. Namenjena bo delu, druženju, pogostitvam in namestitvam gostov v okviru programa protokolarnih dejavnosti. Ob vili bo zgrajen tudi pomožni servisni objekt, hkrati bo prenovljena močno dotrajana vinoteka Ledenica. Več na www.delo.si.
Redarji nad čolne, odložene ob obali
Med 1. novembrom in 31. marcem velja prepoved shranjevanja plovil na obali Bohinjskega jezera. Kazni se gibljejo od 120 za fizične do 600 evrov za pravne osebe. V teh dneh z obale Bohinjskega jezera številni umikajo svoja plovila. Ob jezeru jih je po podatkih redarjev ostalo čez zimo več kot petdeset. Ker jih mnogi kljub opozorilom niso odstranili, jih bo sedaj na stroške lastnikov odstranila kar medobčinska inšpekcija. Od 1. novembra do konca marca je namreč po občinskem odloku plovila prepovedano shranjevati na obali, kazni za kršitelje pa se gibljejo od 120 evrov za fizične osebe do 600 evrov za pravne osebe. Do zdaj ni bilo zaznati take vneme pri uveljavljanju odloka, kršitelji so zato številni. Tako smo včeraj opazili v snegu ležeča plovila, ki po napisih sodeč sodijo k državnemu Centru za šolske in obšolske dejavnosti, kar je zagotovo slab zgled. Več na www.dnevnik.si.
Z obale Bohinjskega jezera bodo odstranili plovila
Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled in Bohinj je v minulih mesecih na obali Bohinjskega jezera evidentiral 51 plovil, ki na tem mestu preko zime ne bi smela bita shranjena. Plovila, ki jih lastniki kljub pozivom niso odstranili, bo sedaj do konca meseca odstranil inšpektorat, jih prodal, lastnikom pa izdal kazni, piše Slovenska tiskovna agencija. Odlok o javnem redu in miru občine Bohinj prepoveduje shranjevanje plovil na obali Bohinjskega jezera v času od 1. novembra do 31. marca. Medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki nadzoruje izvajanje odloka, je decembra in januarja evidentiral 51 plovil, ki jih lastniki z obale jezera niso odstranili, je za STA povedal vodja inšpektorata Primož Lah in opozoril, da tako zapuščena plovila predstavljajo tujek v naravi, so moteča in kazijo izgled. Več na www.delo.si.
Vrnitev gradu v naravi razburja Bistričane
Načelno stališče direktorata za kulturno dediščino pri superministrstvu, da nepremičnine v denacionalizacijskih postopkih vrne v naravi, je v Slovenski Bistrici povzročilo razburjenje. Grofovska družina Attems namreč v središču Bistrice zahteva vrnitev velikega grajskega kompleksa. To bi občini povzročilo nemalo težav. Matjaž Modic, pravnik na direktoratu ministrstva, pravi, da je za vrnitev v naravi več ovir. Vrednost gradu je ocenjena na 2,5 milijona evrov, župan Ivan Žagar pa poudarja, da je občina od leta 1956 vanj vložila prav toliko. Če bo država privolila v vrnitev v naravi, bo občina od države, ki je celoten kompleks leta 1996 opredelila za kulturni objekt državnega pomena, zahtevala skoraj šest milijonov evrov. Več na www.delo.si.
Negativna ocena lokacije drugega bloka bi lahko vplivala tudi na usodo obstoječega
Posavce so zelo zadele besede glavnega nadzornika Gen energije Martina Brataniča, ki je kot glavni razlog za zamenjavo direktorja Martina Novšaka navedel domnevno prikrivanje podatkov, da naj bi bil načrtovani drugi blok elektrarne lociran na potresno neprimernem zemljišču. Ta podatek naj bi še pred objavo rezultatov opravljene raziskave na Brataničeva ušesa prišel iz krogov francoske agencije za jedrsko varnost IRSN, čeprav naj bi vse štiri neodvisne organizacije, ki so opravile geološko presojo primernosti lokacije za drugi blok jedrske elektrarne (poleg omenjene še ravno tako francoska BRGM, ameriška RICO ter Geološki zavod Slovenije), izsledke in zaključke raziskave objavile šele enkrat v prihodnjih dneh. Po neuradnih podatkih naj bi negativno mnenje podal samo IRSN. Več na www.dnevnik.si.
Dva milijona evrov v Škocjanske jame
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi dveh milijonov evrov, od tega 1,4 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, javnemu zavodu Park Škocjanske jame za obnovo in dograditev turistične infrastrukture. Obnavljali bodo jamsko infrastrukturo v Tihi in Šumeči jami, vzpostavili bodo nadzorne točke na vhodih in izhodih iz jam, dogradili bodo obstoječi objekt z nadzornim centrom za spremljanje ter video nadzor turistov v jami. Na ta način bodo turistično infrastrukturo uskladili s standardi podobnih turističnih jam v svetu. Več na www.delo.si.
Obnova gradu Vipolže se končno lahko začne
Brici so si oddahnili. Državna revizijska komisija je namreč odločila, da zavrne pritožbo neizbranih izvajalcev obnove gradu, kar pomeni, da se dela lahko nadaljujejo. Na občini računajo, da se bodo ta začela najpozneje v mesecu dni, že zdaj pa je jasno, da obnove ne bo mogoče zaključiti do konca letošnjega leta, kar narekujejo zahteve Evrope. O obnovi gradu Vipolže v Goriških Brdih razmišljajo že skoraj dve desetletji. Projektna dokumentacija za skoraj trinajst milijonov evrov vredno naložbo je bila izdelana leta 2008, s 85 odstotki pa jo financira EU. Prenovljeni grad mora po zahtevah Evrope svoja vrata sicer odpreti najpozneje konec letošnjega leta. Da se to ne bo zgodilo, je zdaj že popolnoma jasno, vzrok pa tiči v pritožbah neizbranih izvajalcev za obnovo gradu. Več na www.delo.si.
Anderličeva KID toži Zavod za varstvo kulturne dediščine
Kranjska investicijska družba (KID) je zaradi zapletov s projekti na koprskem Muzejskem trgu sprožila odškodninsko tožbo proti Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Na ZVKDS so potrdili, da so policisti v zvezi s tem pri njih opravili zaslišanja, a so nas za razloge in vsebino tožbe napotili na Kranjsko investicijsko družbo. Vprašanja o tožbi proti ZKDS in o nadaljnjem uresničevanju projekta gradnje poslovnega in stanovanjskega objekta Vila Dominik sredi Kopra smo postavili Jožetu Anderliču, vendar so nam iz njegovega tajništva odgovorili, da nimajo za javnost pomembnih informacij in da teh vprašanj ne želijo komentirati. Več na www.delo.si.
MO Koper: “Bonifika bo pravočasno nared za Eurobasket”
Mestna občina je minule dni ustavila postopek javnega naročila za izvedbo gradbenih del prenove športne dvorane Bonfika, ker dopolnjuje podrobnosti projekta za izvedbo del. Tako so nam včeraj odgovorili iz službe za odnose z javnostmi koprske občinske uprave. Toda vsa dela bodo končana pravočasno – v mesecu juliju 2013, so še dodali. Zainteresirano koprsko javnost je včeraj zaskrbela novica, da je občina ustavila postopek javnega naročila za dvorano Bonifika, saj zdaj ni več toliko časa na pretek. Bodo v Kopru prenavljali dvorano še med potekom evropskega prvenstva v košarki, skrbi zdaj Koprčane, ki od Eurobasketa pričakujejo predvsem turistični obisk, promocijo in nenazadnje – lepšo, prenovljeno in zmogljivejšo dvorano. Več na www.delo.si.
Zelena luč za prodajo ankaranskih zemljišč
Potem ko je lani ustavno sodišče Mestni občini Koper prepovedalo prodajo zemljišč na območju občine Ankaran v ustanavljanju, je zdaj ta sklep razveljavilo. O prodaji bo znova odločalo koprsko višje sodišče. Ustavni sodniki so s petimi glasovi proti štirim sprejeli sklep, s katerim so razveljavili predhodno prepoved prodaje zemljišč na območju ankaranske občine. Koprsko višje sodišče bo moralo zdaj ponovno odločati o tej zadevi, pri čemer je ustavno sodišče odločilo, da mora višje sodišče pri svoji sodbi upoštevati krajevno skupnost Ankaran in ji dodeliti status stranke v postopku. Več na www.dnevnik.si.
Vroča referendumska kampanja o zidavi v Luciji
Župan Peter Bossman je vzel napovedan referendum o načrtovani gradnji stanovanj, garaže in ureditvi grape v lucijskem Kampolinu zelo zares. Kampanja poteka skoraj tako, kot bi imeli v občini županske volitve. Deloma tudi upravičeno, saj so predlagatelji javno napovedali, da je referendum o Kampolinu hkrati tudi izrekanje o (ne)uspešnem županovanju v občini. V piranski občini se je včeraj začelo predčasno glasovanje na referendumu, hkrati potekajo vsak dan predstavitve argumentov po krajevnih skupnostih, lepijo plakate, delijo letake, delavci občinske uprave tudi reklamne majice Za Kampolin terase. Obe strani odločno nastopata v javnosti, hoteli so izpeljati soočenje, a jim to doslej ni uspelo. Več na www.delo.si.
Nenaden dvig cen kmetijskih zemljišč
Na piranskem okrajnem sodišču so sredi preteklega tedna debelo pogledali, ko se je na dražbi za prodajo osem kmetijskih zemljišč pojavilo nekajkrat več kupcev, kot so pričakovali. Presenečeni so bili tudi zato, ker so večino parcel prodali po bistveno višji ceni od izklicnih. Prodajali so tudi po 20-krat in celo 27-krat višjih cenah od postavljenih za dražbo. Več na www.delo.si.