Posledice sporne uredbe se že kažejo

»Največja tiha legalizacija črnih gradenj v Sloveniji«

Skupnost občin Slovenije je pozvala vlado, naj zadrži izvajanje nove uredbe o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov in naj skupaj z občinami poišče primernejšo rešitev. Skupnost občin je posredovala številne pripombe k osnutku uredbe ministrstvu, vendar te nikakor niso bile upoštevane. Zato se strinja z ugotovitvami strokovne skupine Odgovorno do prostora! V skupnosti občin zahtevajo, da mora vlada v uredbo jasno predpisati, kje se smejo graditi enostavni in nezahtevni objekti. S sedaj uveljavljenim predpisom bodo občine izgubile pregled in nadzor nad gradnjami. Nad uveljavitvijo uredbe so se ostro odzvali (in zahtevali njeno razveljavitev) v piranski občini, ki sodi med najbolj iskana slovenska območja za pozidavo. Še vedno imajo več kot 400 nedovoljenih gradenj, ki jih ne morejo legalizirati po sanacijskem prostorskem aktu iz leta 1994. Več na www.delo.si.

Bi zidanico, 80 kvadratnih metrov, brez dovoljenja?

Bi radi zgradili zidanico, pastirski stan, sirarno, kmečko lopo, skedenj, kaščo, garažo, lopo, drvarnico, savno, zimski vrt, vinsko klet, 40 kvadratnih metrov, do pet metrov visoko, brez gradbenega dovoljenja in brez vseh komunalnih prispevkov, tudi na kmetijskih in gozdarskih površinah? Od danes si to lahko privoščite. V soboto je stopila v veljavo nova vladna uredba o enostavnih in nezahtevnih objektih, ki je vzbudila pravi vihar med vsemi slovenskimi urbanisti, arhitekti, geodeti, krajinarji. Skupina Odgovorno do prostora! je javno pozvala vlado in vse v državi, da je nova uredba (ki je v soboto hkrati s svojo veljavnostjo legalizirala na tisoče nedovoljenih gradenj) izjemno škodljiva za dolgoročni razvoj Slovenije in katere izvajanje bi morali nujno zadržati. Več na www.delo.si.

Kako iz skednja narediš rezidenco

Navodila, kako si hitro in enostavno na svojem zemljišču postaviti 300 kvadratnih metrov veliko hišo brez upoštevanja kakršnih koli zahtev občine, brez plačila komunalnega prispevka in brez sosedovega soglasja, so preprosta. Upoštevajoč veljavno zakonodajo, tudi novo uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, nam je navodila za hitro in enostavno gradnjo hiše s 300 kvadratnimi metri uporabne površine zaupal nekdanji projektant in gradbeni inšpektor ter predstojnik piranskega občinskega urada za prostor Boris Kočevar. Za primer si je sicer izbral 400 kvadratnih metrov veliko kmetijsko zemljišče v slovenski Istri, ker pa investitorjem po novem ni treba upoštevati občinskih prostorskih načrtov in njihovih omejitev, so navodila uporabna tudi drugod po Sloveniji. Dobil jih je tudi minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač. Več na www.dnevnik.si.

Od hiške sredi travnika do betonskega kaosa

Nova vladna uredba bo povzročila betonski kaos. Prostorska stroka dvomi, da bo spodbudila gospodarstvo. Glavnega problema, to so težave investitorjev pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, se sploh ne dotika. »Sliši se krasno. Ljubka zidanica, na samem, ob potočku, sredi zelenega travnika, postavljena brez kakršnega koli nerganja občinskih uradnikov ali nadležnih sosedov,« pripoveduje komisarka za zakonodajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije Helena Kovač. »Toda pomisliti je treba, da lahko tudi sosedje na takšen način postavijo enega, dva ali pet svojih objektov pa še garažo in kakšen nadstrešek in nato še dva metra visok betonski zid direktno na mejo – vse brez kakršnega koli upravnega dovoljenja in brez mnenja sosedov. Kar naenkrat zidanica ne bo več stala sredi naravne idile, temveč v betonskem kaosu, ki pa poleg vsega še ne bo nikjer evidentiran.« Več na www.dnevnik.si.

Najbolj verjetna ostaja varianta od Podloga do Velenja

Dars je naročil dopolnitev študije variant za priključek od avtoceste A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug. Družba za avtoceste RS (Dars) je naročila izdelavo dveh dodatnih študij za gradnjo štiripasovne hitre ceste, ki se mora ustrezno navezovati na varianto E2 (od Velenja do Slovenj Gradca, op. p.), za katero je predlog državnega prostorskega načrta že izdelan. Gre za tako imenovano varianto F3b, ki bi Velenje in tudi Koroško vendarle približala avtocestnemu križu. Gre za varianto, ki je nedavno tako razburila nekatere prebivalce, da so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor zadnji hip preklicali že napovedano javno razgrnitev. Več na www.dnevnik.si.

Šole ne bodo več ogrevale ulic

Večina od približno 200 slovenskih šol, vrtcev in zdravstvenih domov bo že prihodnjo zimo za kurjavo porabila približno dve tretjini manj kot do zdaj. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je včeraj začelo simbolno podpisovati pogodbe z občinami, ki bodo dobile kohezijski denar EU. S prvega javnega razpisa ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je bil objavljen lani jeseni, je država za 109 odobrenih projektov za energetsko sanacijo javnih poslopij zdaj razdelila 52 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in državnega proračuna, občine pa so morale za vsak projekt zagotoviti še 15 odstotkov lastnega denarja od celotne vrednosti energetske sanacije. Več na www.delo.si.

Rok za prijavo za stanovanjski sklad RS je zaključen

Stanovanjski sklad RS je zaključil s sprejemanjem prijav v prvem krogu razpisa za oddajo 382 stanovanj v najem. Sklad ponuja garsonjere ter eno- do štirisobna stanovanja v 19 krajih po Sloveniji, najemnine se gibljejo od 150 do okoli 500 evrov. Podatki o stanovanjih in razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani sklada, prek katere je tudi mogoče oddati vlogo v elektronski obliki. Vsak prosilec lahko odda eno prijavo, s katero pa lahko izrazi interes za eno ali več stanovanj. Več na www.dnevnik.si.

Ko o strokovnih zadevah odločajo laiki…

Pravična delitev stroškov za ogrevanje po dejanski porabi je za premnoge blokovske stanovalce le propagandna floskula. Kdor bo manj potratno ogreval svoje stanovanje, bo tudi manj plačal, saj se bodo stroški ogrevanja obračunavali bolj pravično – po dejanski porabi. To je bila obljuba snovalcev zakonodaje, s katero je 1. oktobra 2011 vgradnja delilnikov stroškov toplote v večstanovanjskih stavbah postala obvezna. Toda nekateri lahko o pravični delitvi stroškov le sanjajo; zanje je mila zima edino, kar jih loči od absurdno visokih računov za ogrevanje. Več na www.dnevnik.si.

Čufarjeva po meri otrok

Članice društva Prostorož so zavihale rokave in izdelale načrt, kako z manjšimi posegi narediti Čufarjevo ulico otrokom prijazno. Čufarjeva? Da, to je tista ljubljanska ulica med Miklošičevo in Kotnikovo ulico, ki jo vmes prekinjata še Kolodvorska ulica in Resljeva cesta. Verjetno je bolj znana po osnovni šoli Toneta Čufarja in bližini RTV-hiše, tisti, ki se vsak dan znajdejo tu, pa bi jo najbrž opisali kot nepregledno in nevarno ulico, kjer sta nepravilno parkiranje in neprilagojena hitrost nekaj vsakdanjega. Starši v jutranji in popoldanski naglici vozijo svoje otroke v vrtec Ledina, zaradi dostavnih vozijo kolesarji vozijo slalom, dijaki bližnje gimnazije Ledina pa pogrešajo klopi in namesto na soncu posedajo po nizkih okenskih policah vrtca in pošte. Več na www.dnevnik.si.

P+R bo zares zaživel šele po zaprtju mestnega središča

V Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije bodo do konca leta pripravili novo prometno študijo, ki bo vsebovala idejne in podrobne izvedbene načrte doslej določenih lokacij za parkirišča P+R. Če se bo pokazalo, da katera od lokacij ni najbolj primerna, bodo v sodelovanju z MOL iskali alternativne rešitve. Prometne razmere v Ljubljani se zavoljo številnih dnevnih migrantov, ki se v službo ali šolo vozijo z osebnim avtomobilom, še naprej neznosne. Eden od ukrepov, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju prometnega kaosa v mestu, naj bi bila tudi parkirišča P + R (parkiraj in se pelji), pri čemer voznik, ki tam parkira, v zameno za 2,40 evra dobi tudi povratno vozovnico za mestni avtobus. A tudi odprtje že tretjega tovrstnega parkirišča pred dvema mesecema – ob križišču Chengdujske in Zaloške ceste na Fužinah – kaže, da v praksi ni ravno tako. Več na www.dnevnik.si.

Pol leta za lepše Petkovškovo nabrežje

V začetku tedna je občina začela prenavljati Petkovškovo nabrežje. Projekt naj bi stal dva milijona evrov. Prenova bo celovita, uredili bodo nove tlake, postavili urbano opremo in na brežini posadili nova drevesa. Na dveh delih brežine bodo zgradili tudi razgledno ploščad. Načrtujejo še ureditev promenade z balkoni za vrtove ter ureditev komunalne opreme in odvodnjavanja. Dela bodo predvidoma trajala šest mesecev. Več na www.delo.si.

Zeleni in SDS bi podaljšali državno zaščito tržnice

Konec prihodnjega tedna se izteče enoletna začasna zaščita ljubljanske tržnice kot kulturnega spomenika državnega pomena. Svetniki Zelenih Slovenije in SDS predlagajo podaljšanje. Vodji svetniških skupin Zelenih Slovenije in SDS Miha Jazbinšek in Mirko Brnič Jager sta na odhajajočega ministra Žigo Turka, ki naj bi opravljal le še tekoče posle, včeraj naslovila zahtevo po podaljšanju odloka o začasni razglasitvi arheološkega najdišča Vodnikov trg za kulturni spomenik državnega pomena. Več na www.delo.si.

»Psov vodičev se ne dotika in ne gleda«

Sogovornica in njena labradorka Athena že štiri leta pohajkujeta po ljubljanskih ulicah. Od drugih podobnih parov se razlikujeta po tem, da je lastnica slepa, psička pa izučen pes vodič. V mestu se s psom dobro znajde, pravi Surlova. »V Ljubljani je precej ovir. Ne bi hotela biti preostra, toda pri številnih novogradnjah vidika slepih niso upoštevali.« Več na www.delo.si.

Veliko akcijskih ukrepov šele v prihodnjih dveh letih

Povprečna starost Ljubljančanov je bila julija lani 42,1 leta, podobno kot v Sloveniji (natanko 42 let). Po slovenski zakonodaji pripadajo nekatere pravice starejšim od 65 let. Ta meja pa bi se morala pomakniti navzgor, saj storitve in programe zanje v resnici uporabljajo starejši od 75 let, ugotavljajo na mestnem oddelku za zdravje in socialno varstvo, kjer so pripravili predlog akcijskega načrta Starosti prijazna Ljubljana za obdobje od leta 2013 do 2015. K temu se je Ljubljana zavezala predlanskim s pridružitvijo svetovni mreži Svetovne zdravstvene organizacije Starosti prijaznih mest. Med drugim akcijski načrt ob poti spominov in tovarištva (PST) za letos predvideva 180 novih klopi in prihodnje leto še 150, za kar naj bi poskrbel mestni oddelek za gospodarske dejavnosti in promet. Do leta 2015 je predvidena gradnja novih javnih sanitarij pod Hribarjevim spomenikom. Še letos pa naj bi oddelek za šport zgradil štiri nove trim otoke ob PST, dokončal trim stezo v Tivoliju in uredil novo na Ljubljanskem gradu. V prihodnjih dveh letih sta predvideni gradnja novih trim stez v Guncljah in na levem bregu Save do Črnuč ter ureditev pohodne in kolesarske poti od Tacna do Sneberij. Več na www.delo.si.

Občina postavlja mrežo šol za učence invalide

OŠ Vič je od zimskih počitnic popolnoma prilagojena invalidnim učencem, na MOL pa nimajo podatkov, koliko denarja namenijo za prilagajanje šol. Osnovno šolo Vič so popolnoma prilagodili invalidnim učencem, ki jih imajo na šoli že več let. Denar za prilagoditve so zbrali s pomočjo občine in staršev, je povedala ravnateljica Ana Vehar. Od 843 učencev imajo na šoli dva gibalno ovirana, dva naglušna in enega slabovidnega, poleg epileptikov, astmatikov, sladkornih bolnikov in alergikov. Z dvigalom je ustanova opremljena že več kot deset let, denar zanj so zbrali tudi s pomočjo staršev. Klančino, prilagojeno stranišče in posebne šolske klopi pa je financirala občina. Med zimskimi počitnicami so vgradili še dvižno ploščad, tako da bo spremljevalec lahko nastopajočega učenca pripeljal na oder in v glasbeno učilnico. Več na www.delo.si.

Letos bo padlo tristo dreves

Medtem ko škodo, ki je na mestnem drevju nastala zaradi obilice zapadlega snega, še ocenjujejo, so v javnem podjetju Snaga, ki je s podizvajalcem podjetjem Tisa med drugim odgovorno tudi za vzdrževanje približno 12.000 mestnih dreves, februarja začeli obrezovati drevesa z oblikovano krošnjo. »Teh je po mestu približno 1200, obrezujemo pa jih vsako leto,« so pojasnili v Snagi in dodali, da nameravajo ob tem letos obžagati tudi 2500 različno visokih ter odstraniti še približno tristo bolnih in posušenih dreves. Več na www.dnevnik.si.

Manj koncertov, manj gledalcev in pičli dobiček

Večnamenska dvorana in nogometni stadion v Stožicah sta lansko leto končala v zelenih številkah, a s pičlim dobičkom. V proračun javnega zavoda Šport Ljubljana, ki upravlja vse športne objekte v lasti Mestne občine Ljubljana, se bo na račun pozitivnega poslovanja, ki ga je ustvaril najnovejši športni park, steklo približno 28.500 evrov. To je približno desetkrat manj, kot je center pridelal leta 2011. Več na www.dnevnik.si.

V Rodici polepšali železniško postajo

Na železniški postaji Rodica, kjer so pred meseci odstranili zanemarjen in za zadrževanje neprimeren in nevaren manjši objekt, zdaj potnikom ponuja zavetišče sodobna nova nadstrešnica. Ker se s postaje Rodica vozi v Ljubljano vse več potnikov, ki se do postajališča Rodica pripeljejo bodisi z avtomobilom bodisi s kolesom, so na občini Domžale poskrbeli tudi za te in ob nadstrešnici urejajo še 17 parkirnih prostorov in kolesarnico. Seveda niso pozabili niti na javno razsvetljavo. Več na www.dnevnik.si.

Občini Borovnica negativno mnenje Računskega sodišča

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost dela poslovanja občine Borovnica v letih 2010 in 2011, pri tem pa izreklo negativno mnenje, ker občina v več primerih ni poslovala v skladu s predpisi. Sodišče ni zahtevalo odzivnega poročila, ker je občina medtem že odpravila nepravilnosti oziroma je sprejela ustrezne popravljalne ukrepe. Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja Občine Borovnica v letu 2011 v delu, ki se nanaša na prodaje nepremičnega premoženja in oddaje poslovnih prostorov v najem, javna naročila pri investicijskih odhodkih ter zadolževanje, in pri prodaji nepremičnega premoženja v letu 2010, izhaja iz povzetka revizijskega poročila, ki ga je danes objavilo računsko sodišče. Več na www.delo.si.

Kvadratni meter v Kranju za 1300 evrov

Včeraj so v Kranju prodajali 88 stanovanj in nekaj parkirišč v soseski Mala Jerebika na Planini. Stečajna upraviteljica Gradbinca Kranj je prodajala nova stanovanja po likvidacijski ceni 1300 evrov za kvadratni meter. Prodali so jih deset. Več na www.dnevnik.si.

Če bo treba, bodo na Jezerskem za kanalizacijo posekali tudi gozd

»V edini slovenski občini, ki nima še niti metra kanalizacije, bo kmalu drugače,« je podpis pogodbe za gradnjo 5,6-kilometrskega kanalizacijskega sistema in čistilne naprave z zmogljivostjo 800 populacijskih enot na Zgornjem Jezerskem komentiral župan Jezerskega Jurij Markič. Zdaj so odpadne komunalne vode speljane iz hiš v ponikovalnice in greznice, med katerimi prevladujejo pretočne. Za kanalizacijo, največjo naložbo v zadnjih 15 letih, so v občini s 700 prebivalci namensko varčevali štiri leta, a 1,71 vrednega projekta (brez DDV) se brez 881.257 evrov iz evropskega sklada ne bi mogli lotiti. Več na www.delo.si.

Gradnja novega ribniškega vrtca teče po načrtih

»Takoj ko bo jasno, iz katerih virov zagotoviti denar, bomo začeli graditi drugo fazo vrtca,« pravi ribniški župan Jože Levstek. Pričakuje, da jim bo to uspelo že maja ali junija. Naložba v največji nizkoenergijski vrtec v Sloveniji, ki ga gradi Riko, je vredna 7,5 milijona evrov. Dela na gradbišču poleg sedanjega vrtca potekajo po terminskem načrtu, pravi ribniški župan Jože Levstek. V novih prostorih bo vrtec začel delovati v začetku leta 2014. Več na www.delo.si.

Kmalu prvi električni avtobus za mariborski potniški promet

Podjetje DuraBus, ki je v prostorih bivšega Tama prevzelo proizvodnjo nekdanje Tovarne vozil Maribor, bo javnemu podjetju Marprom v kratkem v preizkušnjo predalo prvi električni avtobus za potrebe mestnega potniškega prometa. Proizvodni program DuraBusa sicer obsega potovalne, mestne in letališke avtobuse ter tovornjake z veliko nosilnostjo. Poudarek proizvodnje bo na uvajanju novih tehnologij in proizvodnji z zmanjšanimi oziroma ničelnimi emisijami, so navedli na občini. Več na www.delo.si.

Več kot 160.000 mariborskih cestnih prekrškarjev ne bo kaznovanih

Po spremembi zakona o prekrških si lahko številni Mariborčani, ki so jih zaradi prehitre vožnje ujeli sporni radarji, oddahnejo. Sprememba zakona namreč nalaga, da mora biti kršitelj s kršitvijo seznanjen v 30 dneh. Z Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor so danes sporočili, da za pretekle kršitve ne bodo pošiljali plačilnih nalogov. Državni zbor je v torek sprejel novelo zakona o prekrških, ki med drugim določa, da v primeru, ko je od ugotovljenega prekrška s tehničnimi sredstvi, s katerim posameznik ni bil seznanjen, minilo več kot 30 dni, postopka ni več mogoče začeti. Več na www.delo.si.

Po peš povezavi še podhod in stopnišče

Po naročilu Mestne občine Maribor je Nigrad pričel obnovitvena dela na peš povezavi med Ulico Vita Kraigherja in stopniščem pod Titovo cesto v Mariboru. Med Ulico Vita Kraigherja in stopniščem podhoda pod Titovo cesto bo Nigrad uredili površino s kombinacijo asfalta in tlakovcev. Več na www.vecer.com.

Nadaljujejo obnovo železniškega mostu

Podjetje Slovenske železnice – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, ki je konec minulega leta izvajalo vzdrževalna dela na jekleni konstrukciji železniškega mostu čez reko Dravo v Mariboru, zgrajenega leta 1866, ta dela letos nadaljuje. Več na www.vecer.com.

Ljutomer unovčil bančno garancijo zaradi uničenega trga

Zaradi razpadajoče vozno-pohodne površine Glavnega trga je občina Ljutomer tik pred koncem petletnega roka (jutri) unovčila bančno garancijo za kakovost opravljenih del. Vrednost garancije je 150.000 evrov, za toliko je tudi ocenjeno popravilo. Miran Blagovič, direktor Segrapa, ki je bil glavni izvajalec del, je za odločitev občine izvedel od nas. Kljub celoviti preureditvi, ki je temeljila na dveh konceptualnih zamislih (vzpostavitvi osrednje prazne trške površine in formiranju prostorske napetosti v vzdolžni smeri trga) je trg zadnja leta precej prazen, letos pa ga je precej uničila zima. Povozna in pohodna površina razpada, estrih se ugreza, tlakovci se drobijo tudi na površinah, namenjenih le pešcem. Direktor občinske uprave Tomislav Zrinski si ne upa napovedati, ali bo občina trg popravila še letos, »upam pa, da se bomo s strankami v postopku lahko zmenili vsaj za najnujnejša dela«. Več na www.delo.si.

Občina Tolmin bo tožila ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Občina Tolmin je v letošnjem letu načrtovala temeljito energetsko obnovo Šolskega centra Tolmin, v ta namen pa želela pridobiti nepovratna sredstva ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo je njihovo vlogo zavrglo, občina pa bo za pridobitev sredstev uporabila vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo. Projekt za investicijo v energetsko prenovo šolskega centra, ki je v 100-odstotni lasti občine in v katerem ima poleg osnovne šole in vrtca prostore tudi tolminska gimnazija, je v lanskem letu po naročilu občine pripravila Goriška lokalna energetska agencija (Golea). Direktor Golee Rajko Leban je za STA povedal, da so projekt pripravili po razpisanih zahtevah ministrstva, kar je dokazovala tudi uvrstitev tolminske občine med upravičence za sofinanciranje. Več na www.delo.si.

Postojnski »David« se ne da

Dolg ministrstva za obrambo (Mors) do občine Postojna zaradi Počka bo Mors deloma poravnal s prenosom 13 stanovanj v last občine. O državnem prostorskem načrtu (DPN) za Poček bodo govorili aprila, občina pa stališč do DPN ne bo spremenila. Mors po dogovoru iz leta 2004 o usklajevanju medsebojnih interesov zaradi rabe prostora v vojaške namene občini Postojna za leta 2009, 2010 in 2011 dolguje 750.000 evrov. Dolg v višni 627.000 evrov bodo poravnali s 13 vojaškimi stanovanji, katerih cena je letos za 15 odstotkov nižja od lanske,kako bodo poravnali še preostalih 120.000 evrov pa direktorica direktorata za logistiko Mors Alenka Temeljotov Salaj včeraj ni vedela. Več na www.delo.si.

Stolpnico Jadra bi Koprčani bistveno znižali

Koprčani niso naklonjeni 20 nadstropij visoki poslovno-stanovanjski stolpnici (projekt Jadra), ki bi jo podjetje Dar zgradilo na območju nekdanjih Slavnikovih garaž, le kakih 100 metrov stran od predora Markovec. To sta pokazali obe javni obravnavi v dveh krajevnih skupnostih, v katerih prebiva kakih 14.000 meščanov. Predstavniki družbe Dar so prepričani, da so se dveh javnih predstavitev njihovega projekta Jadra udeležili samo nasprotniki projekta (kakih 150 ljudi) in da bo realnejšo podobo odnosa do najvišje koprske stolpnice pokazala šele anketa, ki jo nameravajo opraviti do konca meseca v KS Semedela in KS Za gradom. Več na www.delo.si.

Po optimističnim scenariju bi bila poglobitev pristaniške obale Luke Koper lahko zaključena jeseni

Zaradi zapletov v zvezi z iskanjem nadomestne parcele za odlaganje izkopanega mulja v Luki Koper še ne morejo začeti s poglabljanjem obale na kontejnerskem terminalu. Na potezi je ministrstvo za izobraževanje, ki mora izdati soglasje za arheološke raziskave. Potem, ko je oktobra lani odločba ustavnega sodišča o prepovedi razpolaganja s parcelami v lasti Mestne občine Koper na območju občine Ankaran v nastajanju sprožila vprašanje, kam z nakopanim muljem, so v Luki Koper še vedno sredi postopkov za urejanje nadomestne parcele. Več na www.dnevnik.si.

Kopru nagrada za potniško pristanišče z najboljšim destinacijskim doživetjem

Koprsko potniško pristanišče je v ZDA prejelo nagrado za pristanišče z najboljšim destinacijskim doživetjem po izboru revije Cruise Insight, ki se ukvarja z industrijo križarjenj. Revija Cruise Insigh, po navedbah občine Koper izmed najbolj prestižnih revij, ki se ukvarja z industrijo križarjenj, nagrade sicer podeli vsako leto. Nagrada pomeni po besedah svetovalke župana Kopra Borisa Popoviča Jane Tolja priznanje za trud, ki ga vložijo v pripravo dobrodošlice na terminalu, animacijo, odlične informatorje, prijetna glasbena doživetja in vinsko ponudbo. Obenem je to po njenem mnenju tudi priznanje za dobro predstavitev Kopra in njegovega zaledja ter za gostoljubnost in prijaznost, ki ju potniki doživijo ob prihodu v mesto. Več na www.dnevnik.si.

Černač: »Drugi tir se ekonomsko ne izide.«

»Moje mnenje je, da bo prišlo do temeljite presoje ustreznosti projekta drugega tira. Ekonomska upravičenost projekta se ne izide, tudi, če bi bil pretovor 30-krat večji,« je včeraj končno jasno povedal odhajajoči minister Zvone Černač in s tem pojasnil zadržanost njegovega ministrstva do tega projekta. In to le nekaj mesecev pred tem, ko bi zanj lahko dobili gradbeno dovoljenje. Minister za infrastrukturo in prostor je prepričan, da je mogoče s posodobitvami proge do konca leta 2015 zagotoviti, da bi namesto današnjih 72 vlakov na dan, po tiru iz leta 1967 (ko je Luka Koper pretovorila manj kot en milijon ton, danes jih 18 milijonov) lahko peljali 103 vlaki. To naj bi zadoščalo do konca leta 2020. V dveh letih pa bi našli nov projekt in cenejšo rešitev od te, ki so jo politiki ocenili na 1,3 milijarde, strokovnjaki pa na nekaj čez 900 milijonov evrov. Več na www.delo.si.

Anderličeva KID toži Zavod za varstvo kulturne dediščine

Kranjska investicijska družba (KID) je zaradi zapletov s projekti na koprskem Muzejskem trgu sprožila odškodninsko tožbo proti Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Na ZVKDS so potrdili, da so policisti v zvezi s tem pri njih opravili zaslišanja, a so nas za razloge in vsebino tožbe napotili na Kranjsko investicijsko družbo. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri