Mreža za prostor v celoti podpira javne pozive strokovne javnosti pri nasprotovanju novi Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list št. 18/13).
Strokovna javnost se je nemudoma odzvala na navedeno uredbo preko različnih kanalov obveščanja javnosti; sporočilo skupine Odgovorno do prostora! smo med prvimi objavili na naši spletni strani, na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije sta bila objavljena tako strokovno stališče zbornice kot odziv ene od občin na določbe nove uredbe. Mreža za prostor tudi sama ugotavlja, da uredba vsebuje za prostor škodljive določbe in tako podpira vse napore strokovne javnosti pri nasprotovanju novi uredbi.
Mreža za prostor se strinja z vsemi javno izraženimi pomisleki, med drugim pa še posebej opozarja na naslednje pomanjkljivosti uredbe:
1. odsotnost omejitve števila objektov (ali omejitve s faktorji izrabe) bo v prostoru povzročila postavitev neomejenega števila (istovrstnih) objektov (na isti zemljiški parceli) izven stavbnih zemljišč,
2. odsotnost omejitve priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in odsotnost prepovedi bivanja v nezahtevnih objektih bo pod pretvezo gradnje pomožnih kmetijskih objektov povzročila ekspanzijo t.i. vikendov po celotnem odprtem (podeželskem) prostoru, še posebej tam, kjer je pritisk na prostor še posebej velik (obala, naravno ohranjeno okolje),
3. posledica zgoraj navedenega bo še večji razmah razpršene gradnje, degradacija prostora, izguba naravnih virov (kmetijskih zemljišč), vizualno onesnaženje, visoki stroški komunalnega opremljanja, okoljsko onesnaženje, konflikti v prostoru ipd.,
4. gradnja objektov izven območij stavbnih zemljišč na podlagi uredbe bo pripeljala do zahtev po gradnji dodatne javne infrastrukture, s čimer se bo poslabšalo že tako problematično stanje komunalne infrastrukture pri nas, ki je že danes neracionalna in draga,
5. uredba onemogoča nadzor lokalne skupnosti nad kakovostjo lastnega prostora in okolja, saj daje prednost interesom investitorja pred interesi lokalnih skupnosti, da si s strokovnimi rešitvami ohranijo kakovost prostora,
6. nekontrolirana gradnja brez zahtev po evidentiranju objektov in brez specifičnemu okolju prilagojenih zahtev glede oblikovanja objektov bo povzročila degradacijo kulturnih krajin, ki (razen redkih izjem) sploh niso formalno zaščitene,
7. zaradi nejasnih predpisov (ne ve se, kdaj se bodo upoštevale določbe prostorskih aktov in kdaj pogoji uredbe) tudi ni zaščitena pravna varnost sosedov, kar bo še povečalo možnosti za medsosedske spore in povzročilo dodatno obremenitev inšpekcijskih služb in sodišč.
Mreža za prostor tako podpira poziv Vladi RS, da zaradi bistvenega vpliva uredbe na javni interes (urejen prostor in transparentno prostorsko načrtovanje) zadrži izvajanje predpisa in ponovno prouči sporne določbe uredbe ter vse možne posledice njenega izvajanja!
