CAAP – Center alternativne avtonomne produkcije za samooskrbo in aktivacijo meščanov

Po pestrem kulturnem dogajanju v preteklem letu zdaj v Mariboru in partnerskih mestih projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) vlada zatišje. Čas je za evalvacijo in zagotavljanje trajnih učinkov projekta, pravijo predstavniki Javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, medtem ko si Mestna občina Maribor (MOM) prizadeva zmanjšati, če ne celo popolnoma ukiniti že tako skromna sredstva za zaključno fazo projekta. Koliko in kakšne dolgoročne rezultate bo projekt pustil za sabo, še ne moremo reči, toda več kot očitno je, da je nekaj k spreminjanju vzdušja v Mariboru že prispeval.

Če smo že zadržani pri pripisovanju vpliva EPK na nastanek vstajniškega gibanja, pa ne moremo zanikati njene vloge pri spodbujanju k premišljanju alternativ ustaljenim vzorcem razmišljanja, delovanja, reševanja problemov in produkcije. Najvidnejša trajnostna pridobitev v Mariboru, ki se je izcimila iz omenjenega projekta, je Center alternativne avtonomne produkcije – CAAP. »Nastal je v okviru programskega sklopa Urbane brazde in je krovna organizacija ali združenje, ki s posameznimi člani zagotavlja nadaljevanje poslanstva tega programskega sklopa. Pod seboj združuje pet pravnih oseb, ki so se v zadnjih dveh letih bodisi formirale – Zadruga Dobrina, Združenje Rizom, Frekvenca in Društvo Varuhi semen – bodisi utrdile svoj obstoj – Mariborska kolesarska mreža. Vzpostavljale so se ena z drugo in od vsega začetka v letu 2011 delujejo in rastejo skupaj«, pove vodja CAAP-a, Karolina Babič.

Cilj programskega sklopa je bil združenju zagotoviti tudi stvarni prostor za skupno ustvarjanje, s čimer bi okrepili njihov lokalni pomen in pozitivne učinke vzajemnih prizadevanj. Prvotno naj bi se CAAP nahajal v zgradbi železničarske kolonije, ki so jo dobili v najem od MOM in v skladu z možnostmi črpanja evropskih sredstev za obnovo stavb kulturne dediščine pripravili načrt obnove in naselitve. Vendar je občina pogodbo nazadnje prekinila, med drugim tudi zaradi nasprotovanja četrtne skupnosti, ki je stavbo dobila v upravljanje tako rekoč istočasno, kot je bil sklenjen prvotni dogovor z Urbanimi brazdami. Četrtna skupnost je vzpostavitvi centra na tej lokaciji nasprotovala, ker je želela sem umestiti svoj program, povod pa naj bi bil tudi program CAAP. Del programa namreč predstavlja opolnomočenje imigrantskih in romskih skupnosti, kar naj bi zbujalo nezadovoljstvo lokalnih prebivalcev.

»CAAP smo želeli umestiti na desni breg Drave, ki mu tovrstne infrastrukture nasploh manjka«, pravi Karolina Babič. Desni breg je siceršnji program EPK zaobšel. Ker jim občina kljub številnim praznim industrijskim objektom ni stopila naproti so nazadnje na trgu najeli dve obsežni skladišči velikosti 800 m² na Valvasorjevi 42, na Studencih. Prostor je bil v 50. in 60. letih preteklega stoletja del Tekstilne tovarne Tabor, kasneje pa salon pohištva. Kot pravi Babičeva so ga z minimalnimi stroški in prostovoljskim delom popolnoma prenovili; industrijska okna so zamenjali z običajnimi, vgradili dodatne stene, napeljali elektriko, itd., tako da se sedaj v njem nahajajo pisarne posameznih organizacij, velik skupnostni prireditveni prostor, delavnica za popravilo koles, semenska knjižnica in živilska prodajalna zadruge Dobrina. Čeprav posamezna društva in zadruge delujejo neodvisno, vsak po svojem programu in s svojimi sredstvi, si ne delijo zgolj stroškov najema prostorov, temveč tudi nekaj projektov, ki jih želijo v prihodnje še pomnožiti, predvsem pa vizijo.

Osnovno poslanstvo stičišča socialnih in okoljskih projektov in idej je po besedah Babičeve spodbujati samooskrbo v vseh perspektivah – od preskrbe s hrano, k čemur prispevajo s semensko knjižnico pod pokroviteljstvom društva Varuhi semen in s krajšanjem poti od vil do vilic z zadrugo Dobrina, do prevoza, za kar si prizadeva Mariborska kolesarska mreža z organizacijo mehaničnih delavnic in samopopravljalnico koles. V svojih prostorih ponuja CAAP možnost najema mize za t. i. »desk-sharing«, s čimer želijo spodbujati kreativno rabo skupnostnih prostorov, hkrati pa se trudijo te spremeniti v prizorišče konstruktivne razprave. Pripravljajo dogodke, s katerimi želijo spodbujati aktivnost lokalne skupnost, pa tudi takšne, ki so relevantni za mesto kot celoto – kot je nedavna predstavitev županskih kandidatov na prihajajočih volitvah v Mariboru.

Zanimiv kontrast živemu središču, ki se želi zlasti s socialnim delom svojega programa povezovati z lokalno skupnostjo, je gradbena jama Mariborskega kulturnega središča – MAKS-a – neposredno za stavbo, v kateri je sedaj CAAP. Odnos med njima, hkrati pa tragiko izgubljenih priložnosti, predstavlja tapetna fotografija sive gradbene jame, po kateri se sprehajajo člani CAAP v živobarvnih dežnih plaščih, na eni od sten v centru. »Včasih se pošalimo, da nimamo MAKS-a, imamo pa CAAP!« je še povedala Karolina Babič.

5 comments

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri