Program URBACT je eden osrednjih evropskih programov namenjenih mestom, in njegova naloga je tudi nenehno prespraševanje odzivov evropske politike na urbane izzive. Ker prav zdaj poteka priprava na novo finančno perspektivo je najbolj aktualno vprašanje, kako so mesta udeležena pri uresničevanju strategije Evropa 2020.
Na okrogli mizi, ki je odprla drugi dan konference programa URBACT lanskega decembra, je bilo govora prav o tem. Organizatorji so poskrbeli za udeležbo razpravljelcev iz vseh ravni odločanja. Gostje panela, ki ga je vodila Darinka Czischke, so bili predstavnica mesta, predstavnik države članice, predstavnik Evropskega parlamenta in predstavnik Evropske komisije, s čimer je bil večplasten pogled zagotovljen. Povzemamo ključne poudarke govorcev.
Katere teme so v ospredju?
Anna Tenje, podžupanja mesta Växjö, je predstavila to švedsko mesto in povedala, kako si je mesto prislužilo sloves najbolj zelenega mesta v Evropi. V zvezi s tem se je tekom debate izpostavilo vprašanje, ali mestna politika dosega pravo ravnovesje med družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi razsežnostmi. Iván Tosics, sodelavec programa URBACT, je povedal, da se teme koncentrirajo okoli energetskih in gospodarskih vprašanj, kar predstavlja tveganje, da bi bila zlasti družbena vprašanja na evropski ravni prezrta. Tudi Claes Nilas je poudaril pomembnost družbene dimenzije mestnih politik.
Predlogi Evropske komisije
Michael Ralph, svetovalec namestnika generalnega direktorja Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko, je predstavil zgoščen pregled predlogov Evropske komisije glede kohezijske politike. Ta želi okrepiti poudarek na družbeni vključenosti, uskladiti želi cilje kohezijske politike s strategijo Evropa 2020, vključiti urbano razsežnost in izvajanje politik utemeljiti na partnerstvu in upravljanju na več nivojih (angl.: multi-level governance). Komisija predlaga tudi neposredno financiranje inovativnih ukrepov. Želijo, da se program URBACT nadaljuje, da pa se poleg tega ustanovi še Platforma za urbani razvoj (angl.: Urban Development Platform), ki bo podpirala orodje celostnih teritorialnih naložb in druge inovativne ukrepe.
Ali ima EU na voljo ustrezna upravljalska orodja?
Paolo Gandolfi, podžupan mesta Reggio Emilia je povedal, da bi bila za EU zelo koristna neposredna povezava med mestnimi oblastmi in evropskimi institucijami. Claes Nilas je dodal, da morajo občinske in državne uprave sodelovati pri vseh vprašanjih – od energetike do družbene segregacije.
Jan Olbrycht, mestom naklonjen poslanec v Evropskem parlamentu, je dodal, da je mestnim problemom skupno, da so kompleksni in predstavljajo presečišče več področnih politik, kot primer pa je navedel transport. Izpostavil je tudi nove izzive mest, kot so podnebne spremembe, odpravljanje posledic slabega načrtovanja, soočanje z dejstvom, da se lahko sredstva EU uporabljajo na načine, ki vodijo do nenadzorovanega širjenja mest (t.i. urban sprawl) in ne nazadnje s potrebo po omogočanju cenejšega življenja prebivalcem, ki jih prizadela kriza.
Kako kohezijsko politiko obrniti v prid mestom?
Panel se je zaključil z nasveti, kako zagotoviti, da bo kohezijska politika koristila interesom mest. Po mnenju razpravljavcev je mogoče cilje strategije Evropa 2020 doseči s pomočjo celostnih urbanih politik. Mestni deležniki morajo čim prej zagotoviti, da jih posamezne države članice vključijo v pripravo partnerskih pogodb in operativnih programov.
Preberite še:
Kaj je prinesla konferenca v Kopenhagnu? – spletna stran IPoP
Evropska mesta se lahko učijo iz ameriških in azijskih eksperimentov – spletna stran IPoP
EU responses to urban challenges – celoten članek, Toby Johnson; spletna stran URBACT (PDF, ang)
URBACT 2013 Annual Conference – spletna stran konference
