Mnenje skupine Odgovorno do prostora! o škodljivosti nove uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje je vzbudilo veliko medijsko zanimanje ter hkrati prvič doseglo tudi odziv pristojnih služb Vlade RS in ministrstva. Očitno je splošno nezadovoljstvo ustvarilo okoliščine, ki omogočajo, da je opozorilo o padcu demokratičnih standardov in globoki krizi na še enem od področij javnega delovanja, na področju urejanju prostora, tokrat slišano.
V treh letih delovanja in po več desetih usklajenih stališčih o različnih spornih posegih v sistem urejanja prostora, v zakonodajna besedila in druge dokumente, ki vplivajo na urejanje prostora, je mnenje skupine Odgovorno do prostora! prvič doseglo široko javno in politično zanimanje. Ključno sporočilo stroke je ves čas enako: samo posegi v zakonodajno materijo ne morejo rešiti problemov, še posebej ne, če jih motivirajo posamezni, ozko zamejeni, interesi. Najsi gre za državne posege v prostor ali gradnjo nezahtevnih objektov je izvor problemov treba najprej dobro razumeti in nato rešitve konsistentno vgraditi v sistem. Sistem pa tvorijo: prostor, zakonodajni okvir in ljudje. Prav na slednje se v urejanju prostora največkrat pozablja. Ljudje, ki v urejanju prostora delajo, so tako kot ljudje, ki od tega sistema pričakujejo, da deluje, pri oblikovanju rešitev vztrajno odrinjeni. Zato so rešitve vedno znova slabe in dolgoročno vse bolj škodljive.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je včeraj objavilo novico o Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, v kateri pojasnjuje njen namen in odgovarja na nekatere od ugovorov strokovne javnosti, podanih v izjavi OdP. Pojasnilo, da je glavni namen uredbe enostavnejša, hitrejša in cenejša pot do izvedbe gradbene investicije ob upoštevanju gradbeno-tehničnih predpisov bi moralo slovensko javnost skrbeti. Dejstvo, da bo v več primerih kot doslej mogoče investicije izvesti hitreje in ceneje, ker nova uredba zdaj za več in večje objekte ne zahteva več gradbenega dovoljenja, ali pa le še tako imenovano »malo gradbeno dovoljenje« namreč pomeni, da postaja predvidljivost razvoja našega okolja vedno manjša. Medtem, ko se nesorazmerno povečujejo možnosti za gradnjo brez kakršnekoli strokovne presoje, se bistveno znižujejo kriteriji upoštevanja sosedov in usklajenih meril urejanja prostora. Od sobote dalje je v Sloveniji na primer sproščena gradnja večjih zidanic, kot tudi več zidanic na eni parceli, dovoljeno je poljubno zastekljevanje blokovskih balkonov ipd.
Ministrstvo v novici zagotavlja::
– da je bila v javni razpravi o sporni uredbi vključena vsa zainteresirana in splošna javnost.
– da so v Zakonu o graditvi objektov še vedno ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi se objekti gradili tako, da bi to vplivalo na varnost objektov in
– da ne bo mogoče graditi tistih enostavnih in nezahtevnih objektov, katerih gradnjo prepovedujejo občinski prostorski načrti.
OdP na trditve ministrstva odgovarja:
1. Trditev MzIP, da je bila v javni razpravi k osnutku nove uredbe septembra 2011, torej še v času vlade Boruta Pahorja, vključena vsa strokovna javnost drži. Še več, strokovna javnost je tedaj tudi podala številne predloge in pripombe. Do prejetih pripomb in predlogov se ne takratni MOP in ne kasneje MzIP nikoli nista javno opredelila. Sprejeta uredba ni dopolnjena uredba iz takratne javne razprave, ampak drugačen dokument. Stroka in splošna javnost sta ga lahko prvič videla šele po objavi v Uradnem listu. Sodelovanja javnosti pri oblikovanju rešitev sprejete uredbe ni bilo, trditev ministrstva pa je zavajanje.
2. MzIP v novici na spletni strani priznava, da sprejeta uredba določa pravila glede umeščanja v prostor, kar je v nasprotju s 6. členom ZPNačrt, kjer je eksplicitno določeno, da je določanje takšnih meril v pristojnosti občin, ki jih sprejemajo z občinskimi prostorskimi akti.
3. MzIP tudi navaja, da ne bo mogoče graditi tistih enostavnih in nezahtevnih objektov, katerih gradnjo prepovedujejo občinski prostorski načrti. OdP je v svoji izjavi izpostavil, da je nova uredba zapisana v premalo jasnem jeziku in pojasnilo MzIP dokazuje ravno to. Problem je v tem, da občine v prostorskih aktih nimajo zapisanih prepovedi gradenj določenih vrst objektov, ker Zakon o graditvi objektov zahteva, da država pred izdajo dovoljenja za gradnjo objekta preveri, ali je objekt “skladen s prostorskim aktom” in ne ali “je objekt prepovedan s prostorskim aktom”. Temu primerno so zapisani občinski prostorski akti. Nova uredba pa mimo določil Zakona o graditvi objektov znižuje prag dopustnosti, tako da dovoljuje graditi vse, kar ni prepovedano, prepovedano pa je seveda le malo stvari.
4. Minister Černač v javnih izjavah trdi, da je bila gradnja enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih dopustna že do sedaj. Kaj točno je imel pri tem v mislih ni znano, dejstvo pa je, da je Zakon o prostorskem načrtovanju do julija 2012 določal, da je v Sloveniji gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. Z lansko spremembo Zakona o prostorskem načrtovanju se je zahteva spremenila le v toliko, da je dodatno dopustna gradnja tistih objektov na kmetijskih zemljiščih, za katere tako določa poseben zakon. Tak zakon ne obstaja in zato menimo, da ni pravne podlage za dovoljevanja gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov (ki niso gospodarska javna infrastruktuea.) na kmetijskih zemljiščih.
