Obetajo se zidanice brez vinogradov
Z novo uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden in jutri stopa v veljavo, se po mnenju stroke odpira široko polje za rast nenadzorovanih in posledično celo nevarnih gradenj. Ne le da vlada z uredbo povečuje velikost objektov, ki bodo sodili med enostavne in nezahtevne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja oziroma jih bodo investitorji lahko gradili brez vsakršne strokovne podlage, torej brez projektne dokumentacije. Hkrati tudi rahlja omejitve, kje je mogoče postaviti takšne objekte oziroma koliko jih je dovoljenih na eni parceli. Več na www.dnevnik.si.
Gibanje Še vedno vozim-vendar ne hodim: Varna vožnja mora postati vrednota
Člani gibanja Še vedno vozim-vendar ne hodim, katerega cilje je ozaveščanje javnosti o posledicah nepremišljene vožnje, so danes na Srednji poklicni in strokovni šoli v Ljubljani predstavili nov projekt za varnejšo vožnjo srednješolcev in reševanje mladih življenj. Janez Hudej, predstavnik gibanja Še vedno vozim-vendar ne hodim in predsednik društva paraplegikov JZ Štajerske, je pojasnil, da so gibanje ustanovili pred več kot štirimi leti z željo, da dvignejo zavest posameznikov, predvsem mladih, o varnosti v cestnem prometu. »Naša vizija je spodbujanje vrednote varne vožnje in zavzemamo se za to, da jutri na naših cestah ne bi bilo več prometnih nesreč, da ne bi bilo več žrtev, da ne bi bilo več hudo telesno poškodovanih,« je še izpostavil. Več na www.dnevnik.si.
Združenje fotovoltaične industrije v skupno tožbo proti vladi
Združenje slovenske fotovoltaične industrije je zaradi spremenjene uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, začelo aktivnosti za skupno tožbo proti vladi. Tako vse oškodovance, ki so decembra lani na omrežje priklopili sončno elektrarno, poziva, da pristopijo k skupni tožbi. Več na www.dnevnik.si.
Česa si najbolj želijo Ljubljančani?
Pred skoraj tremi leti so na Mestni občini Ljubljana predstavili projekt »Ljubljana, pametno mesto« v želji združiti različne pobude k večji okoljski učinkovitosti, hkrati pa obveščati in osveščati meščane. V tem duhu je sredi septembra lani sledila še akcija zbiranja predlogov »Ljubljana si ti!«. »Pogled javnosti je za nas zelo dragocen,« pojasnjuje Nataša Jazbinšek Seršen z občinskega oddelka za varstvo okolja, kjer naj bi jim zbrani predlogi služili kot izhodišče za pripravo novega programa varstva okolja za obdobje od 2014 do 2020. V akciji “Ljubljana si ti!” so zbrali 375 predlogov – nekateri bodo danes nagrajeni, ne pa nujno tudi uresničeni. Več na www.dnevnik.si.
Pritožba na geodetski razpis neuspešna
Državna revizijska komisija (DKOM) je kot neutemeljeno zavrnila pritožbo javne agencije za varstvo konkurence (AVK) glede javnega naročila ljubljanske mestne občine za geodetske storitve. Poročali smo že o očitkih, da razpisni pogoji, ki jih je občina določila, omejujejo sodelovanje pri naročilu veliki večini izvajalcev geodetskih storitev. Ker je anonimna prijava o omejevanju konkurence romala tudi na AVK, je ta – menda kot zagovornica javnega interesa – sestavila pritožbo, v kateri je predlagala, naj MOL spremeni razpisne pogoje, ki se nanašajo na ugotavljanje finančne sposobnosti ponudnikov v primeru oddaje skupnih ponudb, in sicer tako, da bodo ti sorazmerni s predmetom javnega naročila in ne bodo v nasprotju s pravili konkurence. Več na www.delo.si.
Stanovalce skrbi, kaj bo ob zaprtju Slovenske ceste z okolico
Zaprtje Slovenske ceste za avtomobilski promet, ki ga župan in vodstvo občine napovedujeta za letošnji september, bo zagotovo najpomembnejša sprememba prometnega režima po zaprtju središča mesta leta 2007. Preverili smo, kako daleč je priprava spremembe. Vlada bi odpravila tudi promet po Gregorčičevi ulici, kjer je njen sedež, a se s tem občina ne strinja. Zakaj si želijo omejiti promet, nam na vladi niso pojasnili, z MOL pa so potrdili, da so prejeli njen predlog, da se Gregorčičeva ulica zapre za promet. »Zaradi bližine osnovne šole in prometnih razmer v območju se ne strinjamo z zaprtjem,« pravijo. Več na www.delo.si.
Tudi Dobrova – Polhov Gradec med integriranimi
Po treh integriranih progah, ki v občini Vodice delujejo pol leta, se je sistemu pridružila še občina Dobrova – Polhov Gradec. Od včeraj se tako prebivalci Črnega Vrha, Suhega Dola, Šentjošta, Polhovega Gradca in Dobrove v Ljubljano z mestnim avtobusom lahko peljejo za polovico ceneje, so sporočili iz javnega podjetja LPP. Občina Dobrova – Polhov Gradec je namreč sklenila, da se bo pridružila sistemu integriranih prog mestnega potniškega prometa, pri čemer bo na vseh linijah veljal območni sistem in s tem občutno nižje cene kot doslej. Več na www.delo.si.
Zdravju nevarni prašni delci: V dveh mesecih že skoraj dosegli letno mejo
Na merilnem mestu ob Tivolski cesti so letos zaznali že trideset preseganj dnevnih mejnih vrednosti delcev PM10 v ozračju; v preteklem letu so jih našteli 107. Po zakonodaji jih sme biti v enem letu največ 35. Boljšo podobo kažejo podatki merilne postaje za Bežigradom, kjer je bilo preseganj lani 27. Težave ne le Ljubljane, ampak več slovenskih mest s preseganji mejnih koncentracij delcev PM10 v zraku so znane že več let. Sloveniji je tako grozila večmilijonska kazen, saj je evropska komisija zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje proti državi že vložila tožbo. A kot so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, so postopek vrnili na začetek, menda zaradi postopkovnih napak. Več na www.delo.si.
Občina čaka na gradbeno dovoljenje
Mestna občina je na upravno enoto oddala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za dokončanje povezovalne ceste in komunalne infrastrukture, na katero se bo priključila stanovanjska soseska republiškega stanovanjskega sklada na Brdu. Mestna občina Ljubljana in republiški stanovanjski sklad se dogovarjata o podpisu tretjega aneksa k pogodbi o priključitvi stanovanjske soseske Brdo na komunalno infrastrukturo. Aneks, ki ga občina in sklad za zdaj še nista podpisala, bo mestni občini dovolil, da komunalno infrastrukturo, ki je potrebna za delovanje nastajajoče soseske na Brdu, namesto do sredine septembra zgradi do konca oktobra. Več na www.dnevnik.si.
Do nove podobe gostinci brez letnih vrtov
V kratkem naj bi zabrneli gradbeni stroji na Petkovškovem nabrežju, ki bo nato predvidoma naslednjih šest mesecev dobivalo povsem novo podobo. Tamkajšnji gostinci, ki bodo to pomlad brez gostinskih vrtov, pa držijo župana za besedo, da bodo dela končana v nekoliko krajšem roku. Po zavzetem urejanju Trnovskega pristana, Brega, Grudnovega in drugih nabrežij Ljubljanice – za kar je ljubljanska mestna občina lani dobila prestižno evropsko nagrado, bo tako letos sledila že leta napovedovana oživitev Petkovškovega nabrežja. Več na www.dnevnik.si.
Sosedje: Meritve hrupa niso realne!
Včeraj so v podjetju Papir servis izvajali meritve hrupa. Sosedje se sprašujejo, zakaj so potrebne nove meritve, saj so vendar na Papirju servisu napovedali selitev na drugo lokacijo do junija. Še bolj pa so besni, ker bodo po njihovem rezultati meritev hrupa prirejeni. Več na www.dnevnik.si.
V Tivoliju bo padlo 29 divjih kostanjev
Na priljubljenem sprehajališču parka Tivoli, v Jakopičevem drevoredu, bodo začeli odstranjevati bolna drevesa, so sporočili z mestne občine. Padlo bo 29 divjih kostanjev. Ureditvena dela, ki zajemajo tudi posek izbranih dreves, so sicer na območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib stekla že pred približno mesecem dni. Danes pa bodo začeli odstranjevati še drevesa v Jakopičevem drevoredu. Kot so napovedali na mestni občini, bodo dela izvedli na podlagi kulturnovarstvenega soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine, strokovnega mnenja zavoda za varstvo narave ter izvedenskega mnenja podjetja Tisa. Več na www.delo.si.
Spet bi radi plavali v Ljubljanici
Na vrhniški občini so objavili javni razpis za dograditev 5,5 milijona vredne centralne čistilne naprave, ki ga bodo v 85 odstotkih sofinancirali z evropskim denarjem. Gradnja čistilne naprave je del projekta Čista Ljubljanica, s katerim bodo uredili odvajanje in čiščenje komunalnih voda ter varovanje vodnih virov v porečju Ljubljanice. Na Vrhniki bodo v okviru projekta še dodatnih 6 milijonov evrov porabili za dograditev vodovodnega omrežja. Več na www.dnevnik.si.
Evropski denar za črnomaljsko obvoznico
Črnomelj bo dobil obvoznico, ki bo stala 8,7 milijona evrov, od tega bo 6,4 milijona evrov prispeval evropski sklad za regionalno politiko. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je sklep o sofinanciranju državne prometnice izdalo včeraj. Direktor DRSC Gregor Ficko je za Delo povedal, da bodo drugo fazo obvoznice gotovo začeli graditi letos, saj bodo še v tem mesecu izbrali izvajalca gradbenih del. Zgrajena bo najpozneje do konca leta 2015, saj morajo do takrat porabiti tudi vsa odobrena evropska finančna sredstva, pravi Ficko. Več na www.delo.si.
“Radarje bo Iskra odstranila in odpeljala”
Predstavniki Mestne občine Maribor se bodo z Iskro Sistemi skušali sporazumeti o prekinitvi pogodbe, ki je v mesto vpeljala radarski sistem. S 17 glasovi za in petimi proti so mestni svetniki Mestne občine Maribor (MOM) potrdili sklep, da se sporazumno prekine pogodba z družbo Iskra Sistemi za izvedbo projekta Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa, po katerem je bil v mestu vzpostavljen razvpiti radarski sistem. Več na www.vecer.com.
Sanacija poplavljenih območij ob Dravi še ni dorečena
Skoraj štiri mesece po katastrofalnih poplavah območja v spodnjem delu porečja Drave, ki je prizadelo zlasti občini Duplek in Gorišnico, se sanacija, s katero bi vsaj deloma odpravili posledice in poskrbeli za večjo poplavno varnost, po pisanju Slovenske tiskovne agencije še ni niti začela. Država sanacijskega programa še nima, razmere otežuje tudi nedelovanje hidroelektrarne Formin. Župan Gorišnice Jožef Kokot pričakuje, da naj bi bil sanacijski program pripravljen do konca marca, a za zdaj v lokalnem okolju še ne vedo, kako naj bi ta izgledal. Kot pa je ob tem opozoril, Drava trenutno še nima pretočnosti, ki bi jo morala imeti, saj sicer do lanske katastrofe ne bi prišlo. Več na www.delo.si.
Ptujsko gledališče bo pregledal statik
Gradbeni inšpektor Slavko Furman je pri ogledu poškodb stavbe ptujskega gledališča zahteval statično analizo vhodne lope z balkonom in notranjega stopnišča. Glavni vhod bo ostal zaprt do sanacije, na predstave pa bodo obiskovalci hodili skozi klet. Več na www.delo.si.
Občani proti bioplinarni Keter Organica v Bučečovcih
Prleška bioplinarna, ki po besedah svojega prokurista Marijana Kolarja že leto in pol obratuje s polno kapaciteto štirih megavatnih ur na leto, med občane Križevcev pri Ljutomeru vnaša nemir. Povod zanj je okoljevarstveno soglasje, za katero je prosil Kolar oziroma njegova bioplinarna Keter Organica. Več na www.delo.si.
Skrivnostno brežiško podzemlje
Medtem ko so v Brežicah leta 2002 na precej skromen način obeležili 680. obletnico prve omembe kraja v pisnih virih, se bodo nekoliko bolj potrudili letos, ko se bodo spomnili 18. maja 1353, ko je salzburški škof Oton s podpisom listine kraju dodelil mestne pravice. Natanko na 660. obletnico tega dogodka nameravajo za ceno vsega 1500 evrov med zidove mestnih objektov ter na ulice z vrsto prireditev privabiti čim več obiskovalcev in s tem poudariti turistično usmerjenost kraja, ki ga nekateri zgodovinski viri umeščajo še dlje v preteklost, kot je mogoče zaslediti v najdenih pisnih virih. Več na www.dnevnik.si.
Še eno vladno darilo za park vojaške zgodovine
Minister za obrambo Aleš Hojs je z županom občine Pivka Robertom Smrdeljem včeraj podpisal pogodbo o brezplačnem prenosu nekdanje vojašnice v Pivki, kjer deluje park vojaške zgodovine, s pripadajočimi zemljišči in objekti ter muzejskimi eksponati z države na občino Pivka. Občinsko lastništvo kompleksa je namreč prvi pogoj za začetek izvajanja projekta celovite ureditve kompleksa parka oziroma pridobitev denarja evropske kohezijske politike v letih 2013, 2014 in 2015, ki bo omogočil nadgradnjo obstoječega muzejsko-turističnega središča. Več na www.dnevnik.si.
Bazen v Žusterni tudi poleti ne bo na voljo
Mestna občina Koper naj bi najkasneje naslednji teden objavila razpis za postavitev konstrukcije nad bazenom v Žusterni oziroma razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca, ki bi v najkrajšem možnem času začel dela. Vmes pa je občina pred dnevi objavila obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb za izdelavo projektne dokumentacije, so sporočili s koprske občine. Kdaj naj bi dela torej stekla, še ni znano, na občini pa kljub temu zatrjujejo, da naj bi bila rekonstrukcija končana najkasneje do septembra. Več na www.dnevnik.si.
Do cestnih prekrškarjev v Piranu kmalu manj strogo
Kdor v piranski občini napačno parkira ali ne plača parkirnine, tvega kazen 41,73 evra, poleg tega pa še plačilo sodne takse v višini 40 evrov. Mnogi so prepričani, da občina z omenjeno takso samo dodatno polni proračun. Župan Peter Bossman je zato že sprejel olajševalni ukrep. Novi sklep določa, da se lahko kršilci izognejo visoki kazni in sodni taksi, če v treh dneh od dogodka plačajo 12 evrov. Več na www.delo.si.
»Piranske kazni niso v duhu zakona«
Kazni za napačno parkiranje v piranski in ljubljanski občini so razjezile številne kršitelje, a ne toliko zaradi 41,73 evra globe, temveč ker redarji poleg nje zaračunajo še 40 evrov stroškov postopkov – sodne takse. Pravnik dr. Rajko Pirnat pravi, da so takšne takse v nasprotju z duhom zakona, čeprav niso protipravne. Več na www.delo.si.
Izolske odpadke bodo vozili daleč od urejene deponije
V primeru izolski občini je prišlo do absurdne odločitve. ARSO je zavrnila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za izolsko odlagališče ob cesti proti Kortam samo zato, ker Komunala Izola ni predložila določene oblike finančnega jamstva za izvedbo ukrepov varstva okolja za čas med obratovanjem, v času zapiranja in po zaprtju odlagališča. Komunala Izola je sicer predložila poroštveno izjavo, toda na ARSO so ugotovili, da ne gre za poroštvo, izdano za obveznosti iz zadolževanja. Več na www.delo.si.
Arhitekt Calatrava zaradi beneškega mostu pred računskim sodiščem
Svetovno poznani španski arhitekt Santiago Calatrava se bo moral novembra zagovarjati na italijanskem računskem sodišču zaradi izjemnega povečanja stroškov pri gradnji mostu preko kanala Grande v Benetkah. Most iz jekla in stekla je bil prvi, ki je bil po 70 letih zgrajen čez glavni beneški kanal, piše STA. Calatravin most je četrti most preko kanala Grande. Most, ki si ga odprli leta 2009, je doživel številne kritike zaradi svoje modernosti, ker niso bili urejeni dostopi za invalide in zaradi vrtoglavo naraslih stroškov. Italijansko računsko sodišče je podalo mnenje, da so v oči bijoče hibe in način, kako je bil projekt realiziran, pripeljale v izjemno zbirko napak. Več na www.delo.si.