Prostor ni določen le fizično, prostor je napolnjen tudi s simboliko. Antropologi bi rekli, da ima prostor svojo govorico, ki je včasih glasnejša od govorjenja. Vsakodnevno vedenje v prostoru je polno “samoumevnosti” – kako prečkamo cesto, kako stopimo skozi vrata (jih zapremo ali ne), kako blizu smo sogovorniku. O teh rečeh ne razmišljamo, preprosto počnemo jih. A kaj se zgodi, če se nenadoma leva in desna stran zamenjata (na primer, ko prečkamo cesto v Londonu), če so običajno odprta vrata zaprta in običajno zaprta odprta, če nam ljudje, ki jih sploh ne poznamo, zlezejo v naročje …? Kaj se torej zgodi, če se naše običajne kulturne kode uporabe prostora in vedenja pomešajo ali zamenjajo? O teh vprašanjih bo predavala Irena Weber.
Sočasno bo v Pedagoški učilnici Mestnega muzeja potekala tudi delavnica Sončni mobili, ki jo bo vodila arhitektka in umetnica Polonca Lovšin. Skupaj z njo bo mogoče razmišljati o infrastrukturi, ki omogoča hiše in mesta. Sonce kot vir energije za napajanje hiš, za razsvetljenost mest in za vožnjo z avtomobilom postaja danes nekaj samoumevnega. Majhne sončne celice, ki poganjajo ventilator, bomo uporabili za izdelavo mobilnih objektov, ki bodo narejeni iz odpadnih materialov kot so plastenke, pločevinke in karton.
Lepo vabljeni!
