Slabe izkušnje z zasebnim izvajanjem javnih storitev

Iskra Sistemi bi Maribor tožili za 126 milijonov evrov

Afera Radarji je včeraj doživela novo epizodo. Tik preden bodo mnenja o tem javno-zasebnem partnerstvu spisale državne inštitucije, si mariborska mestna uprava prizadeva sporazumno prekiniti pogodbo z Iskro Sistemi. Sprva je kazalo, da bo osrednja debata na seji mestnega sveta tekla o letošnjem občinskem proračunu, vendar je mestna uprava tik pred sejo poskrbela za presenečenje. Tisti mestni svetniki, ki nočejo odstopiti s položajev, so namreč dobili v obravnavo nepričakovan predlog v zvezi z razvpitim »radarskim« javno-zasebnim partnerstvom. In sicer naj bi svetniki soglašali s sporazumno razvezo pogodbe z Iskro Sistemi. Občina naj bi na podlagi takšnega dogovora odkupila obnovljeno semaforsko signalizacijo, koliko bi za to plačala, pa naj bi se dogovorila na pogajanjih, za katera naj bi svetniki pooblastili vršilca dolžnosti župana Milana Mikla. Več na www.dnevnik.si.

Veolia spet siromaši mariborsko blagajno

Avtobusni prevoznik Veolia je dobil že drugo tožbo proti Mestni občini Maribor (MOM), tokrat v višini 3,65 milijona evrov. Veolia je namreč vztrajala, da ji je občina plačala premalo subvencije, ko je skrbela za prevoz potnikov z mestnimi avtobusi. Sodni spor je izključno zaradi 8. člena koncesijske pogodbe. Medtem ko so pri Veolii prepričani, da v tem členu določena subvencija ni fiksna, na občini trdijo nasprotno. In temu primerne so bile na zadnji obravnavani pred izdajo sodbe tudi izjave prič. Nekdanji finančni direktor in prokurist Veolie Iztok Fras je prepričan, da subvencija ni fiksna in se glede tega z MOM niti niso pogajali. Po njegovih besedah Veolia nikoli ne bi privolila v fiksno subvencijo, saj ni smela določati avtobusnih linij. Več na www.delo.si.

Cene bodo še naprej rasle

Skoraj dnevno posamezne občine dvigujejo cene za odvoz smeti, oskrbo z vodo ali odvajanje ter čiščenje komunalne odpadne vode – in tako bo tudi v prihodnje. Novoletna odmrznitev cen komunalnih storitev je pričakovano prinesla val podražitev po državi. Nazadnje v Mestni občini Koper minuli teden, ko je župan Boris Popovič odobril sklep o podražitvi odvoza odpadkov za kar 114 odstotkov. Po nekajletni zamrznitvi so domala vsa slovenska komunalna podjetja oziroma vse slovenske občine napovedale dvig cen. Več na www.dnevnik.si.

Ceneje, hitreje, a več nereda

Z novo uredbo bodo več objektov lahko gradili brez gradbenega dovoljenja, prav tako se po novem mnogim investitorjem ne bo treba več ukvarjati s projektno dokumentacijo. »Stroka že zdaj meni, da je porast lop, garaž in drugih enostavnih objektov nevzdržen. To, da se bo zdaj še veliko več objektov, ki bodo še večjih površin, lahko gradilo brez vsakršnega dovoljenja in sodelovanja stroke, zagotovo ni dobro in na kulturno krajino zagotovo ne bo imelo pozitivnega vpliva,« se je na novo uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je odhajajoča vlada sprejela včeraj, odzvala komisarka za zakonodajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije Helena Kovač. »Zdi se mi problematično, da se bo zdaj čistilna naprava do 50 stanovanjskih enot lahko zgradila brez gradbenega dovoljenja. Prav tako ograja, visoka dva metra, če tega ne bo prepovedoval občinski odlok. Ali pa da za 150 kvadratnih metrov velik in 6 metrov visok kmetijski objekt ne bo več treba pripraviti projektne dokumentacije. To je že konkreten objekt, za katerega bi morala biti po mojem pripravljena projektna dokumentacija ne samo z vidika mehanske in statične odpornosti, ampak tudi z vidika individualnega videza tega objekta.« Več na www.dnevnik.si.

Čistilno akcijo nadgraditi še z zakonskimi ukrepi

V lanskoletni akciji Očistimo Slovenijo je blizu 300 tisoč prostovoljcev čistilo 2780 odlagališč in jih polovico tudi očistilo. Zbrali so 4500 ton odpadkov. Največ oziroma 52.600 udeleženecev jih je bilo v Ljubljani, po teži zbranih odpadkov pa izstopa Sevnica z 833 tonami. To je le nekaj podatkov, ki ga je v svojem končnem poročilu za preteklo leto zapisalo društvo Ekologi brez meja. Čeprav zbrane količine predstavljajo le majhen delež vseh odpadkov (razen v nekaj posameznih primerih gradbenih in drugih večjih odpadkov sploh niso pobirali), je pomen akcije predvsem vzgojni oziroma osveščevalni. Iz poročila je razvidno, da so se akcije razen petih (te so imele svoje neodvisne akcije) udeležile vse druge slovenske občine. Po številu je s 36,3-odstotno udeležbo prednjačila občina Naklo, s poldrugim odstotkom oziroma tremi odstotki manj sta ji sledili občini Velika Polana in Mirna Peč. V osmih občinah je udeležba presegala 30 odstotkov, v preostalih pa je večinoma zajela od 10 do 20 odstotkov prebivalstva. Pri tem je pomembno, da je v njej smeti pobiralo kar 133.000 otrok iz 331 vrtcev in 497 šol ter da so se ji pridružili člani 3475 društev in skupin. Več na www.delo.si.

Slovenija – manj domačih in več tujih turistov

V slovenskih turističnih nastanitvenih objektih so decembra zabeležili 182.000 prihodov turistov in nekaj več kot 484.000 nočitev, navaja Slovenska tiskovna agencija. Domačih turistov je bilo tri odstotke manj, tujih pa za dva odstotka več kot v enakem obdobju leto prej. Turisti so večinoma prenočili v hotelih, povprečno so prenočili 2,7-krat, največ pa je bilo gostov iz Italije. Tuji turisti so pri nas decembra ustvarili 52 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Največje deleže nočitev tujih turistov so prispevali turisti iz Italije (36 odstotkov), Avstrije (11 odstotkov), Hrvaške (10 odstotkov), Nemčije (šest odstotkov), Rusije in Srbije (po pet odstotkov) ter Madžarske in Velike Britanije (po tri odstotke), kažejo podatki državnega statističnega urada. Več na www.delo.si.

Gradnja se bo začela v prihodnjih dneh

Tako gradnja prizidka medicinske fakultete kot gradnja novih umetniških akademij je neizpodbitna, zatrjujejo na Univerzi v Ljubljani. Medtem ko se je prvi projekt po nekaj zapletih končno premaknil z mrtve točke, drugi še vedno tam ostaja. Marca se bo končno začela gradnja novega prizidka medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Fakulteto bo gradilo podjetje Strabag, kjer so se na razpis prijavili z najugodnejšo ponudbo. Vrednost gradbenih del prve faze nove medicinske fakultete znaša 3,2 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Bo milijon evrov vredna študija rešila prometne težave?

Regionalna razvojna agencija LUR že leto in pol izbira izvajalca za pripravo študije o P+R (parkiraj in se pelji) parkiriščih. Obisk pred dobrima dvema mesecema odprtega parkirišča P + R (parkiraj in se pelji) ob Zaloški cesti je precej žalosten. Garaža je popolnoma prazna. Podobno je v parkirni hiši P + R pod stožiško dvorano, kjer je sicer parkiranih nekaj deset avtomobilov okoliških prebivalcev, približno tisoč parkirnih prostorov za dnevne migrante pa sameva. Več na www.delo.si.

Teorija in praksa

Očitno je nova študija o P+R parkiriščih še kako potrebna, da ne bo tudi v prihodnje zgrešenih investicij na zgrešenih lokacijah. V zadnjih desetletjih je bilo na področju mesta in države narejenih – in plačanih – že veliko prometnih študij. Večina jih je obležala v predalih, njihovega učinka pa ni videti nikjer. Najverjetnejši izvajalec strokovnih podlag za Mrežo P+R zbirnih središč v regiji, podjetje Omega Consult, je že leta 2009 pripravilo strokovne podlage urejanja prometa v regiji, ki so RRA LUR stale 863.000 evrov (približno polovico so zagotovili iz sredstev EU). Študija je predlagala 38 lokacij za P+R v ljubljanski urbani regiji, izmed katerih so jih občine izbrale 23. Enajst lokacij za tovrstna parkirišča je že leta 2010 v svojem dolgoročnem občinskem prostorskem načrtu opredelila tudi MOL. Več na www.delo.si.

Janković: Pri financiranju Stožič ni nič narobe

Pri sofinanciranju športnega kompleksa v Stožicah z evropskim denarjem ni nič narobe, je danes v Bruslju zatrdil ljubljanski župan Zoran Janković. Evropska komisija je po njegovih besedah že poročala o tem, da je vse v redu. »Če bodo pa kaj ugotovili, bodo pač ugotovili, ampak ugotovili ne bodo nič,« je prepričan. Ljubljanski župan je ob tem povedal, da z evropskim komisarjem za regionalno politiko Johannesom Hahnom danes v Bruslju o tem nista govorila. »To po moje ni potrebno,« je dejal Janković in spomnil, da je tudi ministrstvo za finance že pisno sporočilo, da je bil razpis v skladu z evropskimi standardi. Več na www.delo.si.

Prvi korak k obnovi Hale Tivoli

Prva ovira do prenove Hale Tivoli je premagana. MOL je vendarle uspešno izvedla sporni razpis za projektno dokumentacijo, ki je javnost razburjal predvsem zaradi kratkih pogodbenih rokov. Na odločitev o izbiri izvajalca se nobeden od treh neizbranih ponudnikov ni pritožil, zato je ta v četrtek postala pravnomočna. Včeraj pa je občina izbranemu projektantu Elei iC v podpis poslala pogodbo. Elea ima zdaj na voljo deset dni, da predloži zahtevano bančno garancijo (v višini deset odstotkov od pogodbene vrednosti, ki znaša 120.000 evrov brez DDV), nato pa deset dni za izdelavo dokumentacije PGD, PZR in PZI. Več na www.delo.si.

Papir Servis v Mostah še do konca maja

»Podjetje Papir Servis bo svojo dejavnost na lokaciji Pod ježami nehalo opravljati 1. junija. Tako smo končno preselitev dejavnosti predelave odpadkov, ki smo jo sprva načrtovali za 1. januar 2014, premaknili že na 1. junij.« To je bistveni podatek iz terminskega načrta selitve moščanskega obrata tega podjetja na novo lokacijo v Vevčah, ki so nam ga posredovali iz vodstva te zasebne družbe. V njem so sicer navedli, da bodo zbiralnico in predelovalnico odpadkov (odpadna embalaža, papir, steklo, kovine, les) selili postopoma. Več na www.delo.si.

»Papir Servis nas tokrat ne bo preslepil«

»Pričakujemo, da boste Papir Servisu na lokaciji Pod ježami do 15. marca razveljavili okoljevarstveno dovoljenje iz leta 2008, sicer bomo prisiljeni ovaditi uradne osebe ARSO zaradi storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in pravic«. To opozorilo je včeraj dobila Inga Turk, direktorica urada za varstvo okolja in narave od Civilne iniciative Novi Vodmat. Kot so še zapisali v elektronskem sporočilu, »utemeljeno predvidevajo, da v ozadju celotnega dogajanja stoji vpliven gospodarstvenik z močnim ekonomskim ozadjem oziroma večinski lastnik družb Krater (Papir servis)«. Zato bodo predlagali, da zadevo obravnava oddelek za korupcijo pri Nacionalnem preiskovalnem uradu. Več na www.delo.si.

Uničene ceste niso le posledica letošnje zime

Zaradi nezadostnega rednega in investicijskega vzdrževanja 960 kilometrov občinskih cest in hude zime je v občini videti veliko udarnih jam in popolnoma uničenih odsekov posameznih cest. Zadnje še posebej velja za stranske ulice – celo sredi mesta. Udarne jame opažamo na Dunajski cesti in v Parmovi ulici, dve ogromni sta tudi v Hranilniški ulici za Bežigradom, veliki 40 krat 50 centimetrov in globoki od pet do deset centimetrov. Pregledniki cest jih doslej še niso opazili (v Ljubljani sta za mestne ceste koncesionarska zavezanca podjetji KPL in CPL), tako da so iz dneva v dan večje. S tem se povečuje škoda na cesti, prav tako je večja verjetnost prebitja gume ali poškodbe podvozij na vozilih, pa tudi nesreč. Več na www.delo.si.

Več mestnih koles, manj avtomobilov in zastonj LPP

V mestni upravi so v okviru projekta Ljubljana – pametno mesto zbirali predloge meščanov in obiskovalcev za izboljšanje kakovosti življenja v glavnem mestu. Predlagatelji najboljših predlogov bodo v začetku marca tudi nagrajeni. Postavljajo pa se že vprašanja, ali bodo pobude padle na plodna tla oziroma koliko jih bo občina upoštevala. V zadnjih treh mesecih preteklega leta, ko je v sklopu projekta potekala akcija Ljubljana si ti!, v okviru katere so lahko sodelujoči predlagali, kaj bi spremenili in izboljšali, da bi dvignili kakovost življenja v prestolnici, so prejeli 375 predlogov. Tri izbrance bodo nagradili 6. marca, so sporočili z oddelka mestne uprave za varstvo okolja. Poleg tega so se zaradi velikega odziva odločili, da pobuda ostane odprta, tako da lahko Ljubljančani in obiskovalci še naprej oddajajo svoje predloge. Več na www.delo.si.

Šumi, lokal velikih emocij in številnih spominov

Zgrabila nas je nostalgija. Spet. Tokrat tista vseeno malce bolj moderne vrste. Nostalgija po bližnji zgodovini. Ogledalo se je namreč spomnilo, da bo marca minilo šest let, odkar so na Slovenski cesti začeli rušiti legendarni bife Šumi. Strašno veliko zgodb se je napisalo tam. Pri listanju po spominih nam je še najbolj pomagala knjiga Usode ljubljanskih stavb in ljudi Boga Zupančiča, Na 24. strani se je namreč znašel jako zanimiv zapis, ki je bil najprej objavljen v Delu, potem pa še v knjigi z naslovom Šumi was here, Šumi je bil tukaj. Več na www.delo.si.

Po 25 letih spet mestna tržnica

Načrte za postavitev mestne tržnice so po več kot desetih letih vendarle realizirali. Z novo tržnico na Sodnijskem trgu bodo naredili konec prodaji zelenjave in sadja po vsem mestu, hkrati pa bodo občane spodbudili k samooskrbi. Po skoraj 25 letih bo v središču Vrhnike na Sodnijskem trgu spet zaživela mestna tržnica, hkrati pa bodo prodajo sadja in zelenjave na vseh drugih lokacijah v mestu ukinili. Več na www.dnevnik.si.

Revizorji čakajo na obljubljeni »plinski« razpis v Kranju

Občina Kranj mora do 1. junija izvesti javni razpis za podelitev koncesije in vrniti 76.491 evrov komunalnega prispevka. Računsko sodišče je v včeraj izdanem porevizijskem poročilu Distribucija zemeljskega plina in toplote v Mestni občini Kranj kot delno zadovoljiv in nezadovoljiv označilo popravljalna ukrepa, ki jih je oktobra lani naložila družbi Domplan. Bolj zadovoljni pa so revizorji z odzivom občine. Kranjski Domplan, ugotavljajo revizorji, še vedno ne obračunava ustrezno stroškov amortizacije infrastrukturnih objektov in naprav, medtem ko je Mestna občina Kranj začela z aktivnostmi za ustrezno podelitev koncesije za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in koncesije za izvajanje dejavnosti daljinskega ogrevanja. Več na www.delo.si.

Zvečer se avtobusne postaje izogibajo

V Novem mestu se na območju avtobusne postaje in okolice pojavlja vse več nasilja, kar opažajo tudi policisti. Takih dogodkov je več, kot je prijav, a brez teh policija ne more ukrepati. Zato poziva meščane, naj ne bodo le pasivni opazovalci. Več na www.dnevnik.si.

Občina bi izpraznila blagajno EPK

Na vrat na nos so mestni svetniki včeraj ocenili, da ni več razlogov za to, da bi javni zavod Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture deloval do konca julija, kot je predvideno v odloku o ustanovitvi. Na predlog odbora za kulturo, ki mu predseduje Lidija Divjak Mirnik, so namreč sklenili, da naj zavod, ki je organiziral lanski kulturni veledogodek, ugasne že konec meseca. Denar, ki bo ostal na računu zavoda, naj se vrne v občinski proračun, nato pa bi ga namenili za druge »prioritetne« projekte, kot so Evropska prestolnica mladih, Festival Lent, Mariborska knjižnica in drugi. Več na www.dnevnik.si.

LPR: Sporno sprejemanje občinskega proračuna tik pred volitvami

Lista za pravičnost in razvoj (LPR) s kandidatko za nadomestno županjo Maribora Lidijo Divjak Mirnik je danes pozvala podžupana Milana Mikla, naj umakne zadnje branje občinskega proračuna z dnevnega reda četrtkove seje mestnega sveta. “Ni korektno, da se 14 dni pred volitvami zakoliči finance novemu županu,” je dejala županska kandidatka. Divjak Mirnikova je spomnila, da je Mikl, ki je po odstopu župana Franca Kanglerja prevzel županske naloge, še v času prvega branja proračuna na začetku tega meseca zatrjeval, da na nadomestnih županskih volitvah 17. marca ne bo kandidiral. A prejšnji teden je tudi uradno vložil kandidaturo za nadomestnega župana kot kandidat Županove liste in SLS, pri čemer ga je podprl tudi Kangler. Več na www.delo.si.

Pekarno čaka usoda Umetnostne galerije

Ker mariborska občina v letošnjem proračunu ne bo zagotovila zadostnega sofinancerskega deleža, bo projekt prenove Kulturnega centra Pekarna bržkone izgubil že zagotovljenih 1,8 milijona evropskih evrov. »Po toliko velikih besedah in obljubah se mestna oblast pravzaprav odpoveduje že zagotovljenim evropskim sredstvom za gradnjo Kulturnega centra Pekarna,« je zgrožen Marko Brumen, član programskega sveta KC Pekarna. »Obenem financirajo pripravo dokumentacije za gradove v oblakih in projekte brez evropskih sredstev ter se gredo otroško maščevalnost na škodo mesta.« Več na www.dnevnik.si.

Mariborska stara trta nikakor do Unesca

Stara trta ne spada na Unescov seznam svetovne dediščine tudi po kriterijih naravne dediščine, so sporočili iz nacionalne komisije za Unesco. Občinski projekt vpisa trte med svetovno dediščino je po dobrih dveh letih brez rezultatov, medtem pa si na zavodu za turizem želijo, da bi ga prevzeli oni. Mestna občina Maribor (MOM) je konec leta 2010 s podjetjem Ostroga sklenila 58.800 evrov vredno pogodbo za pripravo dokumentacije za uvrstitev stare trte na Unescov seznam. A Ostroga, ki ji je MOM za to nalogo doslej plačala 38.000 evrov, ima pri tem že ves čas težave. Lani ji je spodletelo pri poskusu, da bi mariborsko znamenitost vpisali med Unescovo nesnovno dediščino; pred kandidaturo bi jo namreč morali vpisati na nacionalni seznam žive kulturne dediščine, a je Slovenski etnografski muzej to zavrnil. Več na www.delo.si.

Z varčevanjem do nove dnevno-nočne čitalnice

Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) z marcem ukinja podaljšan delovni čas, ki je bil v veljavi zadnjih pet let, ko je bila knjižnica med tednom za uporabnike odprta do 21. ure. Od prvega marca 2013 bo knjižnica tako spet odprta kot pred uvedbo podaljšanega delovnega časa, torej od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro in ob sobotah med 9. in 13. uro. Že prvi dan v marcu pa bo študentom in drugim uporabnikom na voljo večnamenska čitalnica, ki bo za člane UKM odprta čez teden do 24. ure, ob sobotah pa do 18. ure. Več na www.vecer.com.

Prometna varnost v Mariboru se je lani izboljšala

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor je danes obravnaval oceno prometno varnostnih razmer na mariborskem območju v preteklem letu. Kot so na seji pojasnili predstavniki mariborske policije, se je varnost v primerjavi z letom poprej, kar se tiče posledic prometnih nesreč, izboljšala. Več na www.dnevnik.si.

Ustanovili so civilno iniciativo proti gradnji elektrarn na Muri

Medtem ko Dravske elektrarne in pristojne državne institucije pospešeno vodijo postopke za umestitev prve hidroelektrarne na reki Muri v prostor, se je v četrtek zvečer na Tišini zbralo kakšnih sedemdeset tistih, ki energetski izrabi Mure nasprotujejo.Vsi so se strinjali z ustanovitvijo civilne iniciative. Pobudnik srečanja na Tišini je bil domačin Boštjan Šafarič, pri izvedbi in z dvema predavanjema pa sta sodelovala predsednik Zveze društev Moja Mura Stojan Habjanič in Simon Balažic iz iste organizacije, vendar do formalne ustanovitve civilne iniciative in do izvolitve njenega vodstva ni prišlo. Po Šafaričevih besedah to tudi ni potrebno, saj sploh ni zakonske podlage za ustanovitev in delovanje civilnih iniciativ, ampak te delujejo neformalno in ni nujno, da imajo vodstvo. Več na www.delo.si.

Strmi haloški vinogradi so spet bolj obdelani

Hitro zaraščanje strmih haloških vinogradov se je ustavilo in ponekod so že opuščene vinograde začeli obnavljati ali pa se na obnovo že pripravljajo. Tako kot se je trend obrnil navzgor s posebnim ukrepanjem države, se lahko v naslednjem obdobju zaraščanje vinogradniških leg ponovi. Vse bo odvisno od tega, ali bodo vspodbude obdelovalcem strmih vinskih goric v obdobju 2014 do 2020 še ostale – iz sedanjega osnutka ukrepov jih je ministrstvo za kmetijstvo in okolje kar črtalo. Zato predsednik odbora za vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Simon Toplak in strokovni tajnik tega odbora Andrej Rebernišek opozarjata, da je pomoč vinogradnikom v treh letih pokazala dobre rezultate in resničen napredek v celoviti podobi haloške krajine. Več na www.delo.si.

V Murski Soboti predstavili regijski razvojni program Romov

V Murski Soboti ob sofinanciranju EU že nekaj časa poteka projekt Romska hiša – Romano kher. Njegov cilj je usposobiti Rome za uspešnejše vključevanje v slovensko družbo na vseh področjih in posledično izboljšanje položaja romske skupnosti pri nas. Del projekta je tudi strateški razvojni dokument pomurske romske skupnosti, ki so ga predstavili včeraj. Po uradnih podatkih popisa prebivalstva se je leta 2002 v Sloveniji za Rome opredelilo nekaj čez 3200 prebivalcev, kar pa je po ocenah občin in centrov za socialno delo bistveno manj od dejanskega stanja. Več na www.delo.si.

Rimski vrelec morajo odpreti do konca leta, sicer sledi kazen

Po večmesečni zamudi in koreniti spremembi načrtov za ureditev zdravstveno-rehabilitacijskega centra Rimski vrelec predstavnik ruskega lastnika tokrat napoveduje, da bodo hotel prenovili do konca leta, v januarju 2014 pa naj bi že sprejeli prve goste. »Smo v zadnji tretjini projektiranja in bomo okrog 15. marca oddali vlogo za gradbeno dovoljenje,« je povedal Simon Mavsar, ki v projektu prenove Rimskega vrelca zastopa ruskega lastnika, imunopatologa dr. Muso Abidova in njegovo družbo Abidopharma. Gradbeno dovoljenje so napovedovali že za lanski oktober, nato za februar, a so projekt v vmesnem času povsem spremenili in se namesto za rušitev starega in gradnjo novega hotela odločili za obnovo obstoječe stavbe, ki jo bodo nadgradili za eno etažo. Več na www.delo.si.

Krška meščanska hiša je skrivala arheološke sladkorčke

Nova dognanja o Krškem v srednjem veku in protestantizmu so upravičila visoke stroške obnove Mencingerjeve hiše. Mencingerjeva hiša, za obnovo katere so odšteli 2,8 milijona evrov, je v zadnjih letih tretji večji rekonstruirani zgodovinski spomenik v krški občini. Novih prostorskih danosti je toliko, da občina kadrovsko in vsebinsko težko sledi vsem željam kulturnikov. Več na www.delo.si.

Se bo zaradi človeške nemarnosti sesula sama vase?

Sramota, kriminal, nekulturno dejanje in barbarstvo so bile najpogosteje slišane besede med udeleženci okrogle mize z naslovom »Treppova vila danes in nikoli več?« v organizaciji Društva za oživitev mesta Brežice. Beseda je tekla o nekoč prelepi in imenitni vili Treppo v Šentlenartu na severnem obrobju Brežic, ki po stečaju družbe Agraria poslovne storitve od leta 1997 nezadržno propada. Pred očmi Brežičanov nezadržno propada daleč naokoli najlepša vila Treppo, ki je prepuščena na milost in nemilost tatovom, vandalom in vremenskim vplivom, odgovorni pa se izgovarjajo na neustrezno zakonodajo in težke finančne čase. Več na www.dnevnik.si.

Slabe ceste do Cerkljanskega zavirajo tamkajšnja turizem in gospodarstvo

Najbližjo cesto do cerkljanskega smučišča iz osrednje Slovenije mimo Železnikov in Davče je leta 2007 odneslo neurje. Odtlej so jo za vsako sezono vsaj nekoliko pokrpali, po novem plazu lansko poletje pa je cesta, po kateri se je do smučišča v najboljših letih pripeljalo okrog 80.000 smučarjev in več kot 100 avtobusov, popolnoma zaprta. Na Direkciji RS za ceste, kjer plaz sedaj sanirajo, se je niso odločili odpreti, saj bi težko zagotavljali varnost, pot prek gradbišča pa bi po njihovem mnenju trajala dolgo in povzročala slabo voljo voznikov. V Hotelu Cerkno, kjer upravljajo smučišče, so se zbali za sezono, a danes novi direktor Vasilij Sedej vendarle ugotavlja, da s preusmeritvijo smučarjev na druge ceste niso izgubili toliko, kot so pričakovali. Več na www.delo.si.

Rudnik živega srebra Idrija bo ostal v lasti države

V prenovljeni klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga, ki jo je vlada sprejela danes, je Rudnik živega srebra Idrija v likvidaciji po predlogu ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka uvrščen na seznam družb v insolventnih postopkih in ni na seznamu družb, ki so namenjene odprodaji. Rudnik živega srebra Idrija se je v klasifikaciji naložb državnega holdinga, ki jo je vlada sprejela 6. februarja, znašel na seznamu naložb, ki jih bo Slovenski državni holding lahko prodal. Več na www.dnevnik.si.

Referendum za združitev šestih občin na Goriškem?

Novogoriška občina namerava občinam Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba posredovati pobudo novogoriškega mestnega svetnika Mirana Müllnerja (SNS) za ponovno združitev občin v eno. A kot kaže, v omenjenih občinah nad predlogom niso ravno navdušeni. »V zadnjem času se v Sloveniji srečujemo s stavkami in z demonstracijami. Državljani so nezadovoljni s sistemom in v debatah se večkrat izpostavlja tudi preveliko število občin v Sloveniji. Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da je sistem ravno zaradi tega precej neučinkovit, razdrobljen in da ne daje tistih rezultatov, ki jih državljani pričakujejo. Zato bi predlagal, da mestni svet sprejme določene sklepe, mogoče celo odlok o izvedbi referenduma o združitvi mestne občine Nova Gorica z občinami Kanal, Brda, Šempeter–Vrtojba, Renče–Vogrsko in Miren–Kostanjevica,« je svojo pobudo pred novogoriškim mestnim svetom utemeljil Miran Müllner. Več na www.delo.si.

Do poletja rolkarji v novem parku sredi mesta

Do sredine poletja naj bi v Novi Gorici za Hitovim igralniško-zabaviščnim središčem Perla zgradili rolkarski park. Naložba je ocenjena na okoli 250.000 evrov, 40 odstotkov vrednosti pa naj bi prispevala Fundacija za šport. »Končno se bo uresničila naša dolgoletna želja. Skate park bodo gradili po izkušnjah rolkarjev, ki smo si jih pridobili v letih našega delovanja. Tokrat bodo zgradili betonski objekt. Park bomo uporabljali tako domači rolkarji kot tudi naši prijatelja iz Italije in drugih krajev Slovenije. Na dan se nas zbere od 40 do 50 mladih med 12. in 30. letom,« pripoveduje Grega Simčič iz novogoriškega športnega kluba Raketa in dodaja, da bo novogoriški objekt prvi tovrstni javni poligon v Sloveniji in da podobnega ni tudi v zamejstvu v Italiji. Več na www.dnevnik.si.

Potniške ladje spet raje v Trst kot v Koper

Turizem s potniških ladij v Kopru se ne razvija več tako hitro kot leta 2011. V slovensko pristanišče bo letos priplulo 51 razkošnih potniških ladij, kar je štiri več kot lani, na njih pa naj bi bilo približno 66.000 potnikov. Lani je prispelo 47 ladij in z njimi 64.455 turistov na križarjenjih. V Luki Koper in v občini Koper, ki v državi najbolj skrbita za to zvrst turizma, so sicer veseli napovedane rasti, čeprav majhne. Še posebno, ker gre za ugledne ladjarje in za nekatere ladje najvišjega razreda (pet zvezdic z dodatkom). Letos bo prva ladja priplula šele 25. aprila – majhna, a razkošna Seaborune Spirit, zadnja pa bo odplula Thomson Dream 15. novembra. Med prihodi je kar deset novih ladij in sedem novih ladjarskih družb. Poleg 66.000 potnikov bo na ladjah še nekaj več kot 20.000 članov posadk. Več na www.delo.si.

Našli ključ za rešitev zapleta pri Olimpijskem centru Koper

Koprski svetniki so na zadnji seji podprli sporazum s Primorjem, s pomočjo katerega postaja spet uresničljiv projekt Olimpijskega centra Koper, katerega vrednost so ocenili na več kot 70 milijonov evrov in pomeni največjo naložbo v občini (večjo kot predor Markovec), ki pa je zaradi stečaja Primorja obstala in jo zdaj želijo rešiti. Več na www.delo.si.

V Kopru 114-odstotna podražitev zbiranja komunalnih odpadkov

V Koprski občini je od minule sobote zbiranje, obdelava in odlaganje komunalnih odpadkov za 114 odstotkov dražje. Na podražitev je po navedbah občine vplivalo predvsem zaprtje osrednje deponije v Dvorih leta 2009, zaradi česar morajo odpadke odvažati drugam, in nove zahteve zakonodaje glede predelave odpadkov pred odlaganjem. Več na www.dnevnik.si.

Pirančani so dobili občinski wifi

Brezplačen dostop do brezžičnega svetovnega spleta (wifi) je osnovna človekova pravica, meni Mitja Cestnik, direktor Obalnega tehnološkega sklada, ki je v 100-odstotni lasti občine Piran. Ta družba je v nekaj mesecih postavila 59 oddajnikov. Brezplačen priklop na javno omrežje wifi v piranski občini je mogoč na Tartinijevem trgu, v Gledališču Tartini, pri skladiščih soli, na portoroški plaži, v središču Portoroža, na teniških igriščih, pri Trgovsko-poslovnem centru Lucija, na letališču Portorož v Sečovljah, v Avditoriju, v središču Lucije in še na nekaterih drugih mestih. Več na www.delo.si.

Peter Bossman na preizkušnji z referendumom

Po dobri polovici županskega mandata so piranski volivci postavili Petru Bossmanu (in občinskemu svetu) prvo resno preizkušnjo. Na referendumu mora potrditi, da dela tako, kot je obljubljal in da je odlok o pozidavi lucijskega Kampolina res v interesu javnosti. Polovica mandata pa je tudi čas, da pregleda uresničene obljube in opiše svoje nadaljnje korake. Več na www.delo.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri