Kdo vidi delce?

Bruselj drobne delce vidi, Slovenija še vedno ne

To so drobni prašni delci in ker jih ne vidimo, se jih tudi tako hitro ne lotimo, je pojasnilo vodje direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Barbare Avčin Tržan na vprašanje, zakaj Slovenijo že vsaj deset let pestijo prekomerne koncentracije nevarnih delcev PM10 v zraku oziroma zakaj država še vedno ni primerno ukrepala, čeprav že od leta 2007 nad nami visijo tudi bruseljske grožnje z visokimi denarnimi kaznimi. Kakovost zraka nameravajo na ministrstvu na najbolj kritičnih območjih izboljševati predvsem z ukrepi na področju ogrevanja, ki bodo imeli prednost pred ukrepi zoper druga dva velika onesnaževalca zraka z nevarnimi delci PM10, to sta promet in industrija. Več na www.dnevnik.si.

Lahko bi živeli poldrugo leto dlje

Čeprav razmere pri nas še niso tako kritične, kot recimo v kitajskem Pekingu, kjer se ob najhujših dnevih ljudje bojijo zapustiti svoje domove, bolnišnice pa se napolnijo do zadnjega kotička, tudi pri nas delci PM10 terjajo svoj davek. »Če bi bil zrak v Ljubljani tak kot v Stockholmu, kjer so vrednosti trdih delcev idealne glede na zahteve Svetovne zdravstvene organizacije, bi v naši prestolnici v povprečju živeli poldrugo leto dlje,« pojasnjuje Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ). Več na www.dnevnik.si.

Za štirisobno stanovanje v Borovnici 520 evrov najemnine

V lanskem letu odkupljena stanovanja, za katera je republiški stanovanjski sklad v povprečju plačal 1200 evrov za kvadratni meter, bodo že konec marca sprejela prve najemnike, ki bodo uspešni na včeraj objavljenem razpisu za oddajo kar 382 stanovanj. Nanj se je mogoče prijaviti z elektronsko vlogo do 11. marca, o izboru pa bodo odločili že do 21. marca. Kar v dvajsetih naseljih po vsej Sloveniji republiški stanovanjski sklad oddaja stanovanja za najmanj 150 in največ 534 evrov mesečne najemnine. Na včeraj objavljenem javnem razpisu so nekoliko omilili pogoje za kandidaturo v pomoč mladim, da se čim prej osamosvojijo od staršev. Več na www.dnevnik.si.

V slovenskih smučarskih centrih zadovoljni s potekom sezone

V smučarskih centrih v Kranjski Gori, na Rogli, Golteh in Mariborskem Pohorju so zadovoljeni z dosedanjim potekom smučarske sezone. Kot so za STA pojasnili v Kranjski Gori, imajo letos 15 odstotkov več smučarjev kot lani. Lanska sezona na tem smučišču je bila sicer zaradi pomanjkanja naravnega snega najslabša v zadnjih 12 letih. Več na www.dnevnik.si.

Brskanje po spletu v središčih slovenskih mest

V glavnem mestu si od nedavno začetega projekta brezžičnega omrežja WiFree Ljubljana obetajo od 30 do 50 milijonov evrov prihodkov, drugačno sliko pokritosti z javnim brezžičnim internetnim dostopom pa najdemo po drugih mestnih občinah. Ko bo brezžično omrežje WiFree Ljubljana povsem dograjeno, nameravajo z brezžičnim signalom in dostopom do spleta pokriti 90 odstotkov širšega mestnega središča, 80 odstotkov naseljenega območja do obvoznice in 40 odstotkov naseljenega območja do meja ljubljanske občine. Popolnoma drugačno sliko pokritosti z javnim brezžičnim internetnim dostopom najdemo po drugih mestnih občinah. Več na www.delo.si.

Začenja se preventivna akcija za večjo varnost pri prečkanju železniških prog

Ustavite se. Vlak se ne more. Tako se imenuje skupna akcija javne agencije za varnost prometa in Slovenskih železnic, ki se začenja danes. Njen namen je z ozaveščanjem udeležencev v prometu povečati varnost pri prečkanju nivojskih prehodov čez železniško progo. Akcija bo trajala do prihodnjega četrtka. Statistika kaže, da se je od leta 1998 na nivojskih prehodih čez železniško progo zgodilo 520 izrednih dogodkov, v katerih je umrlo 116 ljudi, 223 pa se je poškodovalo. V Sloveniji je od 838 nivojskih prehodov kar 503 pasivno zavarovanih, torej označenih le s prometnimi znaki, 335 pa aktivno zavarovanih oziroma opremljenih z zapornicami in svetlobnimi ter zvočnimi znaki. Več na www.dnevnik.si.

Akcija za varno prečkanje nivojskih prehodov

Javna agencija RS za varnost v prometu z akcijo “Ustavite se. Vlak se ne more.” opozarja na predrznost voznikov pri prečkanju z andrejevim križem zavarovanih železniških prehodov. S tem krivdo namesto na zelo slabo zavarovane nivojske prehode prenaša na voznike. Več na www.dnevnik.si.

Tudi pod Gradom opustiti tranzitni promet

»Tranzitna povezava med Karlovško in Masarykovo cesto skozi tunel pod Gradom ni potrebna, saj se vsa območja napajajo iz mestnega obroča. Če tunel postane del nove garaže, Krekov in Vodnikov trg ter Zmajski most pa coni za pešce, smisel izgubi tudi garaža pod tržnico«. To sta dve glavni rešitvi prometa v središču Ljubljane, ki jo, opirajoč se na zamisli Maksa Fabianija, enega izmed najbolj priznanih urbanistov avstroogrske monarhije, zagovarjata arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan. Opozarjata, da smo morda preveč pozabili na Fabianijev urbanistični načrt Ljubljane iz leta 1893, ki ga je izdal v knjižici Poročilo o načrtu občne regulacije stolnega mesta Ljubljana, mestni oddelek za urejanje prostora pa objavil v zapisu »O zgodovini modernega urbanističnega načrtovanja«. Več na www.delo.si.

V Šiški nočejo predelovalnice odpadkov

Tudi stanovalci v Šiški negodujejo nad podjetjem Gorenje Surovina, ki v njihovi soseščini predeluje odpadke. V podjetju pa zatrjujejo, da predelava odpadkov poteka v skladu z vsemi določenimi standardi in pogoji. Več na www.dnevnik.si.

Občina še vedno ni lastnica vseh zemljišč

Za sosesko Brdo, ki jo republiški stanovanjski sklad namerava dokončati do poleti leta 2014, je ključnega pomena povezovalna cesta med Cestama na Brdo in Vrhovce. Direktor republiškega sklada Žiga Andoljšek je pred časom poudaril, da bo Mestna občina Ljubljana hkrati s to cesto zgradila cevovod za zemeljski plin, ki bo ogreval sosesko. Čeprav je direktor pred nekaj tedni napovedoval, da bo Mestna občina Ljubljana cestno povezavo zgradila do septembra letos, se je zdaj izkazalo, da je bil preveč optimističen. Na republiškem stanovanjskem skladu so razkrili, da se z Mestno občino Ljubljana dogovarjajo o podaljšanju rokov za gradnjo cestne in komunalne infrastrukture, ker ima občina težave pri pridobivanju vseh potrebnih zemljišč. Več na www.dnevnik.si.

Napovedujejo novo leto rekordnega obiska turistov

V zavodu Turizem Ljubljana po lanskem rekordnem napovedujejo novo leto presežkov. Lani so imeli slabih 3,6 milijona evrov prihodkov; večino iz javne dejavnosti (transferji MOL, turistična taksa in dajatve od iger na srečo), prihodkov iz tržne dejavnosti pa je bilo 670 tisočakov. Poslovali so pozitivno, z minimalnim dobičkom. Kot so zapisali v letnem poročilu, je leto 2012 najbolj zaznamovalo pet projektov. Največji je končana druga faza prenove Grudnovega nabrežja, s katero je oblikovana sprehajalna pot, ki povezuje središče mesta s Špico in botaničnim vrtom. Med drugimi pomembnimi projekti na zavodu omenjajo povezavo glavnih deležnikov v Ljubljani, ki delujejo na področju kongresnega turizma, razvoj nove linije spominkov in darilc, ki nosijo ilustracije Jožeta Plečnika, začetek »ocvetličenja« mesta (z namestitvijo košar s cvetjem na luči na stavbah v starem mestnem jedru) in uvedbo mesečnih elektronskih novic. Več na www.delo.si.

Zimsko (prisilno) obrezovanje dreves

Letošnjo zimo lahko meščani pogosteje kot v preteklosti na delu vidijo delavce Tise, ki za MOL vzdržuje mestna drevesa. Trenutno so najdejavnejši v krajinskem parku Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib, kjer izvajajo sanitarno sečnjo, in za Bežigradom. Marijana Tavčar z Zavoda za gozdove Slovenije – območna enota Ljubljana, ki je občini kot lastnici 38 hektarov gozdov v krajinskem parku Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib že lani za posek označil 1629 bolnih ali za obiskovalce nevarnih dreves, je dejala, da je s kakovostjo izvedbe Tisinih delavcev zelo zadovoljna. Skrbi jo le, ker so od 7. januarja do zdaj odstranili le dobro tretjino odkazanih dreves. Čeprav ima Tisa možnost nedokončano delo nadaljevati tudi pozno jeseni, bi v zavodu za gozdove vseeno raje videli, če bi ga v celoti ali vsaj večinoma opravila do konca marca, torej tik pred začetkom rastne dobe. Več na www.delo.si.

Kupi snega bodo kopneli počasi

Glavne ljubljanske ceste so skoraj povsod kopne, drugod pa je še vedno pravi kaos. Kolesarske steze, pločniki, parkirni prostori in izvozi stranskih ulic na glavne ceste so namreč polni snega. Ponekod kupi segajo skoraj dva metra visoko. Eden številnih primerov je izvoz Ravbarjeve ulice na Samovo ulico za Bežigradom. Avtomobilisti, ki se vključujejo na prednostno Samovo, imajo na levi in desni strani enosmerne ceste dva visoka kupa snega. Ker segata globoko v križišče oziroma prekrivata ves pločnik in del kolesarske steze, jim močno zastirata pogled. Zato tvegajo, da se bo vanje zaletel kolesar, saj se v promet ne morejo vključiti drugače, kot da z avtom »zlezejo« do roba glavne ceste in šele nato speljejo. Več na www.delo.si.

Kdo zares minira Karnerjev projekt na Viču

Glavne obravnave v tožbi Velinvestmenta Mihaela Karnerja proti vodji Civilne iniciative za zeleni Vič Slavku Maroltu zaradi blatenja ugleda in dobrega imena pravne osebe včeraj ni bilo. Velinvestmentov odvetnik je namreč predlagal, da bi kot priči povabili dva novinarja. Sodnica se je za prestavitev prvega naroka za glavno obravnavo zadeve, v kateri Velinvestment Marolta toži za 21.000 evrov odškodnine zaradi kršitve ugleda in dobrega imena pravne osebe (navajal je, da sta Velinvestment in Nipl le navidezni podjetji oziroma poštna nabiralnika iz Liechtensteina, ne pa, kot trdijo njuni zastopniki, »resni in resnični družbi, ki dobro poslujeta in ki bi z gradnjo novega stanovanjskega naselja pripomogli k rešitvi stanovanjskega problema v Sloveniji«), morala odločiti iz več razlogov. Več na www.delo.si.

Nepregledni zemljiški posli

Skoraj šest let po tem, ko je postalo jasno, da bo nova mestna oblast za desetletja načrtovano džamijo v glavnem mestu izbrala novo lokacijo – ob Kurilniški ulici za Bežigradom –, in več kot štiri leta po tem, ko je islamska skupnost postala lastnica dela zemljišča, kjer naj bi bila džamija zgrajena, se odvija klobčič zemljiških dogovorov, ki so potekali v ozadju. Na vpis v zemljiško knjigo čaka predlog, ki je posledica komasacijske pogodbe med občino, islamsko skupnostjo in Energoplanom. Z njim bo islamska skupnost postala lastnica zemljišč, ki jih potrebuje za gradnjo verskega objekta, MOL lastnica parcel, ki so potrebne za ureditev javne infrastrukture v okolici tega objekta, Energoplan pa bo postal lastnik skoraj celotnega zemljišča med prihodnjim islamskim versko-kulturnim centrom in Parmovo ulico, na katerem bo omogočena gradnja (poslovnih) stolpnic. Več na www.delo.si.

Dol pri Ljubljani zaradi reaktorja v Brinju toži državo

Odkar je dolska občina pred dvema letoma na ljubljansko okrožno sodišče vložila tožbo zoper državo zaradi neplačevanja nadomestila za omejeno rabo prostora za jedrski reaktor v Brinju, sodišče o tej zadevi še ni razpisalo niti predobravnalnega naroka. Občina toži državo za dobrih 13 milijonov evrov. Kakor je za Delo povedal pravni zastopnik dolske občine Janez Šurk, so doslej z državnim pravobranilstvom v tej zadevi izmenjali nekaj dopisov. Po njegovem prepričanju zadeva po vsebini ni zahtevna, da bi bil to lahko razlog za dolgotrajen sodni postopek. Šurk pričakuje, da bo letos odločeno vsaj na prvi stopnji, vendar bo vse odvisno od sodnika, ali bo pri ugotavljanju dejstev morda zahteval sodnega izvedenca. Več na www.delo.si.

Iz lekarniške vojne se bo rodila nova lekarna

Na Škofljici se je pred letom in pol odvijala prava lekarniška vojna. Ker tamkajšnji župan Ivan Jordan ni želel podaljšati koncesije Mojim lekarnam, je sledilo tožarjenje vsevprek, tako da so se morali občani slabo leto voziti po zdravila na Rudnik ali v Grosuplje. A Jordan pravi, da je bila kljub vsem neprijetnostim odločitev prava, saj je, kot poudarja, s sklenitvijo pogodbe z Lekarno Ljubljana naredil velik posel za občino. Na Škofljici naj bi Lekarna Ljubljana v roku enega leta zgradila novo lekarno, ki bo po 25 letih prešla v last občine. Objekt sedanje lekarne naj bi preuredili v zdravstveno ambulanto in pridobili novega splošnega zdravnika oziroma pediatra. Več na www.dnevnik.si.

Uradno: nihče noče revidirati okoljskega poročila za obvoznico

Okoljsko poročilo, ki ga je konec oktobra ob javni razgrnitvi študije variant za določitev najustreznejše trase obvoznice Škofljica ministrstvo za kmetijstvo in okolje zadržalo, še vedno ni revidirano – in tudi ne bo. Na ministrstvu so namreč potrdili, da v dveh postopkih zbiranja ponudb niso prejeli nobene ponudbe za izvedbo revizije okoljskega poročila. Ker menijo, da nadaljnje iskanje vrhunskih revizorjev ne bi bilo uspešno, postopka ne bodo ponavljali. »Počakali bomo na pisno mnenje evropske komisije, od katerega pričakujemo odgovor, po katerem postopku po habitatni direktivi bo treba voditi nadaljnje korake, da bo postopanje v skladu s pravom EU,« so povedali na ministrstvu. Več na www.dnevnik.si.

Zimska služba je (pre)draga

Nadzorni odbor občine Kamnik je po opravljenem nadzoru zimske službe v letih 2008, 2009 in 2010 v občini sprejel pozitivno mnenje s pridržkom in županu Marjanu Šarcu predlagal, da izrabi vse zakonite možnosti za dosego znižanja pogodbenih oziroma izhodiščnih cen iz koncesijske pogodbe. Občinski svetniki so naredili še korak dlje in občinski upravi predlagali, da preuči tudi možnosti za prekinitev koncesijske pogodbe oziroma naj se s koncesionarjem dogovori za znižanje vseh cen iz koncesijske pogodbe in jim o ugotovitvah poroča na marčevski seji. Več na www.dnevnik.si.

Spomladi konec polstoletnega čakanja

Direkcija republike Slovenije za ceste (Drsc) je pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo šmarske obvoznice. Gradnja se bo začela predvidoma že maja. Na Drsc so za Delo povedali, da so pridobili dovoljenje za 1300 metrov ceste, za preostalih 160 metrov pa bo treba šest lastnikov parcel še razlastiti. Naložba bo stala dobrih osem milijonov evrov in jo bo predvidoma sofinancirala tudi Evropska unija – pričakujejo 4,2 milijona evrov evropskega denarja. Na Drsc so razpis za gradnjo že objavili, ponudbe bodo odpirali sredi prihodnjega meseca. Obvoznico, ki jo domačini čakajo že petdeset let, bodo začeli graditi predvidoma maja, razpisni rok za dokončanje del pa je 20 mesecev od podpisa pogodbe. V postopku razlastitve so Kmetijsko-gozdarska zadruga Litija in trije lastniki družine Kogovšek. Več na www.delo.si.

Štorkljam postavili nov dom

Na Gorenjskem je trenutno sedem gnezd, v katerih bodo spomladi spet domovale štorklje. Do leta 2000 je bilo v vsej pokrajini le eno gnezdo, zdaj pa so štorklje deležne posebne človekove pozornosti in tako so na Mlaki včeraj postavili gnezdilni drog, na katerega so prestavili gnezdo z bližnjega drevesa. Gnezdo, ki je lahko težko tudi več kot 100 kilogramov, so si štorklje uredile leta 2011, lani pa ga je močan veter nagnil in zato so ga preselili. Kranjski poklicni gasilci se takega početja niso lotili prvič, odgovorni z Zavoda RS za varstvo narave pa so poskrbeli za selitev. Tako bodo prispevali k temu, da bi na Gorenjskem tudi letos imeli štorklje, ki so se skupaj z ljudmi lani razveselile 11 mladičev v sedmih gnezdih. Zdaj vsi upajo, da bo tudi malce drugače postavljeno gnezdo aprila sprejelo prijazne ptice. Več na www.dnevnik.si.

Zebrasta školjka ogroža jezero, pa tudi druge slovenske vode

Že pred poldrugim letom so v Blejskem jezeru opazili invazivno, tujerodno vrsto zebraste školjke. Ta se je zdaj tako namnožila, da resno ogroža plavalno sezono, druge živalske vrste in nenazadnje tudi druge slovenske vode, nevarna je tudi napravam in objektom, kot so recimo hidroelektrarne. Več na www.dnevnik.si.

Letos se bodo vozniki še načakali, potem bo bolje

Vsako jesen in pomlad predor Karavanke za več mesecev zaprejo z delno zaporo, kar pomeni, da vozila spuščajo v eno smer v polurnih intervalih. Vozniki bentijo pred predorom, saj se jim pot lahko podaljša tudi za pol ure in več. A tako bo menda le še letos, ko se bo serija obnov in vzdrževalnih del le končala. Več na www.dnevnik.si.

Sezona bržkone izgubljena

Medtem ko na Selli Nevei veselo smučajo na dva metra debeli snežni odeji, pa naprave na kaninskem smučišču po januarski nesreči še vedno stojijo. Kot pravi direktor ATC Kanin Aleš Uršič, iščejo denar za sanacijo kot tudi za morebiten zagon žičnic na vrhu Kanina. Za sanacijo 500 metrov jeklene vrvi in uničenih naprav na nosilnih stebrih bi potrebovali okoli 50.000 evrov. Kaj vse bo treba zamenjati, še ne vedo, prav tako ni znano, kdaj bi lahko dobili nadomestne dele. Zato Uršič kot možno začasno rešitev išče denar za zagon naprav, z izjemo dostavne krožne kabinske žičnice, na naši strani. Več na www.dnevnik.si.

Večina lastnikov zemljišč podpisala pogodbe za novo smučišče v Bohinju

Tik pred začetkom prvih posegov za izgradnjo smučarskega centra 2864 nad Bohinjsko Bistrico, investitor še vedno ni podpisal pogodb z vsemi lastniki zemljišč. Pogodbe je doslej overila sicer že večina od preko sto lastnikov. Številni so to storili v torek, nekateri pa še oklevajo. Projekt sicer ni ogrožen, zadnja možnost pa bi bila razlastitev. Idejni vodja projekta smučišča Boštjan Čokl iz podjetja MPM Engineering je samo v torek sprejel preko 20 lastnikov zemljišč, ki so prišli overoviti podpise na služnostnih pogodbah za uporabo njihovih zemljišč za smučarske proge. “S tistimi, ki pogodb še niso sklenili, bomo nadaljevali razgovore in računam, da bomo v dveh tednih prišli do konca tega procesa,” je povedal Čokl. Več na www.dnevnik.si.

Hotel Ski na Voglu spet odprt

»Danes zvečer bo v hotelu Ski na Voglu žurka«, je bila včeraj dopoldan zadovoljna najemnica hotela Ski Marija Jakelj, ki je uresničila smelo napoved in hotel, ki stoji na atraktivni lokaciji, po treh letih ponovno usposobila za obratovanje. Vseh podrobnosti v hotelu, ki ima okoli 80 postelj, še niso uredili, je povedala Marija Jakelj in dodala, da so ga za prvo skupino okoli sto mladih, ki se bodo na Voglu udeležili deskarskega tekmovanja, usposobili po »hribovsko«, torej bolj preprosto. Kljub temu bodo prvi gosti stanovali v toplem hotelu, v hotelski kuhinji, ki že obratuje, pa jim bodo pripravili zajtrk, pravi Jakljeva. Odpraviti morajo še nekatere manjše pomanjkljivosti tako, da bo hotel urejen prihodnji konec tedna, je zagotovila. Prenočitev v hotelu v dvoposteljni sobi z zajtrkom stane 40 evrov, pravi Jakljeva. Več na www.delo.si.

V Žabjaku bodo še dolgo brez vode

Zaradi možne legalizacije romskega naselja Žabjak je včeraj na pobudo Zveze Romov za Dolenjsko potekal sestanek s predstavniki države in občine. Kdaj bodo Romi, ki že 60 let živijo v nemogočih življenjskih razmerah, dobili vodo in elektriko, je nemogoče napovedati, saj je vse odvisno od občine in okoliških prebivalcev. Novomeški župani Alojzij Muhič je napovedal, da bo občina prihodnje leto sprejela občinski prostorski načrt (OPN) in občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Oba prostorska akta sta osnova za komunalno ureditev tega območja, ki ju je Muhič napovedoval že pred dvema letoma, a tega ni uspel uresničiti. Več na www.delo.si.

Obnova bo stala tri milijone evrov

Ker so januarja opravljene analize pogorele srednješolske stavbe v Kočevju pokazale, da požar ni poškodoval nosilne konstrukcije pritličja in plošče nad njim, so predstavniki šolskega ministrstva, kočevske občine in šole sklenili, da ohranjenega dela stavbe (v decembrskem požaru sta zgorela streha in prvo nadstropje) ne bodo rušili, temveč nadzidali. Zato so po čiščenju pogorišča ploščo zavarovali s hidroizolacijo. Več na www.dnevnik.si.

Ključi neprofitnih stanovanj konec septembra

Na zadnji razpis Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS) Maribor za oddajo neprofitnih stanovanj je prispelo 584 vlog, to je skoraj enako število prosilcev, kot se jih je na razpise prijavljalo v prejšnjih letih. Razpis se je zaključil 2. januarja, po tem datumu so na sklad prejeli petnajst vlog, te bodo zavrgli kot prepozne. Okoli petdeset sproščenih neprofitnih stanovanj bo mariborski stanovanjski sklad letos oddal, od tega štirideset na različnih lokacijah v mariborski občini, po dve pa v njegovih preostalih občinah ustanoviteljicah – Duplek, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Rače-Fram in Starše. Več na www.vecer.com.

Več parkirišč za invalide

Vse več je tudi parkirišč za invalide (občina je lani dodatno uredila še tri takšna brezplačna mesta v beli in modri coni), žal pa jih nemalokrat zasedejo tisti, ki jim niso namenjena. V primerjavi z letom 2011 je bilo lani na parkiriščih, rezerviranih za invalide s parkirno karto, celo za 42 odstotkov več prekrškov – porast pripisujejo dejstvu, da so mestni redarji okrepili nadzor nad tovrstnimi parkirišči v trgovskih centrih in na podobnih območjih. Več na www.vecer.com.

Občine zoper vračanje nepremičnin v naravi

Svetniki občine Slovenska Bistrica so bili ob odločanju o vračanju nepremičnega premoženja družini Attems enotni kot že dolgo ne. Odločno so namreč nasprotovali vrnitvi bistriškega gradu in nekaterih drugih nepremičnin v naravi, le za parcelo pod zdravstvenim domom so se strinjali, da jo lahko Attemsom vrnejo v naravi, če se zgodi sodna poravnava in se upravičenci odpovedo zahtevku za odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe. Več na www.vecer.com.

Ratkovški gasilski dom postal Kulinarično podeželsko jedro

Okrog 160.000 evrov denarja iz evropskih skladov so občina Moravske Toplice in nekateri sodelujoči uspeli dobiti za preureditev vaško – gasilskega doma v odmaknjenih Ratkovcih na Goričkem v Kulinarično podeželsko jedro. V njem je dobila še boljše pogoje za delo že prej delujoča domača mlekarna Martine Šeruga, na novo pa so v prenovljenih prostorih uredili kuhinjo, večnamenske prostore in po tradicionalnem vzoru postavili novo krušno peč. Več na www.delo.si.

Do leta 2015 nacionalna vojaška zbirka

Zamisel o Parku vojaške zgodovine je pred več kot šestimi leti nastala takorekoč iz nič oziroma na ruševinah vojašnic, zgrajenih v času italijanske okupacije Primorske. Tik pred odhodom iz Slovenije jih je dodobra uničila odhajajoča jugoslovanska vojska. Iz te kasarne je 26. junija krenil prvi vojaški tank, ki simbolizira začetek agresije v Sloveniji, zato ni naključje, da bo v prikazu celotne vojaške zgodovine slovenskega prostora poseben poudarek dan slovenski osamosvojitveni vojni. Tudi vzdušju med ljudmi, ki so bili priča razglasitvi osamosvojitve in ljudem, ki so v vojni neposredno sodelovali. Vse to bo na ogled konec leta 2015. Več na www.delo.si.

Leto dni po onesnaženju

»Lekcija, ki smo ji bili priča po onesnaženju vode pred letom dni, ki sicer še zdaleč ni bil enkratna, je, da je probleme treba začeti reševati na začetku, ne pa na koncu,« izpostavlja Brane Koren, zagovornik narave in predstavnik Civilne iniciative Vodni krog. Ta je ob lanskem odmevnem onesnaženju vode s paraziti v zajetju Malni, zaradi česar so morali več kot mesec dni vodo prekuhavati v občinah Postojna in Pivka, med drugim zahtevala absolutno prepoved dognojevanja kmetijskih zemljišč z ostanki iz bioplinarn na širšem kraškem območju, čimprejšnjo ureditev malomarnega ravnanja z odpadnimi vodami in pospešitev sprejema uredbe o vodovarstvenem območju Malnov. Danes Koren ocenjuje, da glavne težave na izvoru, kot so nespametno kmetovanje, neustrezno ravnanje z odpadki in slabo upravljanje čistilnih naprav ter tudi sistemske praznine, še niso niti v grobem odpravljene, kaj šele sankcionirane. Več na www.dnevnik.si.

Za 85 let v najemu univerze

Rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik in vipavski župan Ivan Princes sta včeraj podpisala pogodbo o zakupu in uporabi prostorov obnovljenega dvorca Lanthieri v Vipavi. Univerza je nekdaj veličastne prostore grofov Lanthieri s petsto let starimi freskami najela za 85 let po simbolični ceni in jim po več kot dvajsetih letih samote znova vdahnila življenje. Univerza bo 1900 kvadratnih metrov obnovljenih prostorov namenila pedagoški in raziskovalni dejavnosti. V njih bodo svoje mesto dobili Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo, Center za raziskave vina ter Center za biomedicinske znanosti in inženiring. Poleg tega bodo v dvorcu potekali tudi najbolj svečani in protokolarni dogodki univerze. Več na www.dnevnik.si.

Okoljevarstvenih dovoljenj za odlagališči še ni

Odlagališče odpadkov pri Dolgi Poljani, kamor vozijo odpadke iz ajdovske in vipavske občine, že od konca januarja nima okoljevarstvenega dovoljenja. Kdaj ga bodo dobili, se za zdaj ne ve, na Agenciji RS za okolje pa pravijo, da večina komunalnih podjetjih v tem primeru poišče drugo odlagališče. Medtem ko na uradna pojasnila iz Komunalno-stanovanjske družbe Ajdovščina še čakamo, so za Delo na Agenciji RS za okolje (Arso) pojasnili, da je ključni razlog, zaradi katerega Ajdovci še niso pridobili okoljevarstvenega dovoljenja, da ne morejo zagotoviti finančnega jamstva v višini, ki je izračunana skladno s predpisi. Več na www.delo.si.

V Izoli naj bi namenili pol milijona evrov za urbano prenovo mestnega jedra

Na seji izolskega občinskega sveta minuli teden so predstavili projekt urbane ureditve mestnega jedra Izole. S projektom naj bi obnovili več mestnih ulic in podhodov ter povezovalno pot in postavili več klopi. Obseg izvedbe okoli pol milijona evrov vrednega projekta je odvisen od pridobitve sredstev iz razpisa gospodarskega ministrstva. Projekt prenove urbane opreme v Izolskem starem mestnem jedru predvideva ureditev dolge klopi in točkovnih klopi v sklopu območja pri Svetilniku ter ureditev povezovalne poti med parkom in mestnim uličnim središčem, dopolnitev in usklajevanje prisotnosti zelenja in elementov za posedanje v štirih mestnih ulicah ter osvetlitev značilnih mestnih podhodov, so pojasnili na občini. Več na www.dnevnik.si.

Bodo Koprčani sprejeli 60 metrov visoko stolpnico ?

Koprsko podjetje Dar, potencialni investitor v gradnjo novega poslovno-stanovanjskega centra Slavnik (ali Jadra) je medijem prvič uradno predstavil svoj načrt. V naslednjem mesecu ga bo predstavil tudi prebivalcem krajevne skupnosti Semedela. Za zdaj vemo, da mestna uprava projekt podpira in da mora občina zanj sprejeti OPPN. Poročali smo že, da bi lastniki družbe Dar radi čez vsaj dve leti na območju nekdanjih Slavnikovih garaž zgradili nekakšno novo središče Semedele, dela Kopra. To je predvsem spalno naselje, ki je zrastlo v zadnje pol stoletja precej stihijsko in nima nobenega urbanega središča. Več na www.delo.si.

Kitajski zid ne bo več siv, temveč mavričen

15 stolpnic na Ulici Gradnikove brigade z več kot 800 stanovanji in okrog 2200 stanovalci, ki mu domačini pravijo tudi Kitajski zid in velja za nekakšen zaščitni znak enega najmlajših slovenskih mest, bo doživel korenito prenovo. Sivino na fasadah bodo namreč zamenjale barve mavrice, sočasno bodo poskrbeli še za energetsko sanacijo stolpnic. To pa ni edini korak v sklopu načrtov za temeljito prenove mestnega jedra. Več na www.delo.si.

Hrastovci stopili skupaj za doživetje v Hrastovljah

Hrastovci, prebivalci v svetu najbolj znane slovenske istrske vasi (pri Kopru), so združili svoje turistične moči in verjetno edini v Sloveniji ponudili doživetje vasice (Hrastovelj) z eno samo skupno vstopnico. Kdor bo plačal 7,5 evra (otroci 4), si bo lahko ogledal vse njene kulturne in naravne znamenitosti in si poleg tega za silo “privezal dušo”. Projekt Doživi Hrastovlje bo zaživel ta konec tedna in ga bodo potem ponavljali vse leto vse sobote, nedelje, praznike in ob prihodih potniških ladij v Koper. Vasica z znamenitimi freskami, ki prikazujejo stvarjenje sveta, izgon iz raja, prizore iz pasijona in predvsem Mrtvaški ples, je združila svoje turistične moči. Kdor bo kupil takšno vstopnico, bo imel na voljo voden ogled vasi, vstop v cerkvico z ogledom fresk in ogled dveh galerij: Jožeta Pohlena in Viktorja Snoja. Z dvema preostalima kuponoma pa bo lahko izbiral med več možnostmi degustacij domačih dobrot, vina, olja, klobas in sira na turističnih kmetijah ali pa ogled še enega muzejčka – zbirke orožja in drugih predmetov iz prve in druge svetovne vojne. Več na www.delo.si.

Piran – Kjer se srečata morje in mesto

Fotograf Borut Furlan je včeraj predstavil svojo novo knjigo z naslovom Piran – Kjer se srečata morje in mesto, katere izdajo je omogočil Evropski sklad za ribištvo. V njej je povsem na novo odkrival in razgalil dvojno dušo mesta in morja, ki ga obdaja. Gre za fotomonografijo, ki stavi na estetiko in pomeni novo priložnost za predstavitev naših lepot, hkrati pa načenja temeljna vprašanja o Piranu. Fotografska dvoživka, kot podvodnemu fotografu Borutu Furlanu pravijo prijatelji, je material za knjigo zbiral pet let, opravil 300 potopov, naredil kakih 5000 fotografskih posnetkov, od teh izbral najprej 800 v ožji izbor in za monografijo na koncu kakih 320 fotografij. Več na www.delo.si.

V rušenjih na otoku Vir ni črnih gradenj slovenskih lastnikov

Stroji, ki jih je najelo hrvaško ministrstvo za okolje, prostorsko ureditev in gradnjo, so danes v skladu z napovedmi začeli rušiti črne gradnje na otoku Vir pri Zadru. Na ministrstvu so za STA potrdili, da med desetimi nezakonito zgrajenimi objekti, ki so danes načrtovani za rušenje na Viru, ni objektov v lasti slovenskih državljanov. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri