Podeželska krajina kot razvojni potencial

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) želi na posvetu v aprilu, mesecu krajinske arhitekture,  usmeriti pozornost širše javnosti na krajino kot na pomemben razvojni potencial države. Način, kako gledamo v Sloveniji na krajino kot razvojni vir, kako jo vrednotimo in kako ravnamo z njo, je zagotovo pomemben iz več razlogov, ki jih bomo osvetlili na posvetu. S posvetom želi DKAS  prispevati k razpravi o slovenski krajinski politiki, ki jo je jeseni 2012 sprožil Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete od 40-letnici ustanovitve študija krajinske arhitekture.

Krajina ima v zavesti človeka uporabni in simbolni pomen, pomembne so njen videz, njena uporabnost in njene ekološke vrednosti. V času krize in trajnostno orientirane družbe krajina v evropskem prostoru vse bolj postaja predmet širokega zanimanja. Izjemne, dediščinske, vsakdanje, degradirane in izpraznjene krajine so postale polje proučevanja, preizkušanja novosti in vir navdiha. Pomen razvojnega potenciala krajine sloni na obujenem zanimanju za njen pridelovalni potencial in možnostih za nove dejavnosti in produkte, ki izvirajo iz lokalnih virov, tradicionalnih znanj in človeškega potenciala.

Zato nova pozornost, namenjena krajini kot razvojnemu viru, odpira številna vprašanja o novih posegih, novih oblikah sodelovanja, sobivanju novega in starega, ter o vrednotah, identiteti in o vsem, kar vodi do učinkovitega obvladovanja razvoja v prostoru.

Posvet bo poskušal odgovoriti na vprašanja:

– Kako se dogovarjati in usklajevati glede razvoja podeželja, kako omogočiti boljše uresničevanje razvojnih priložnosti podeželja? Ali imamo ustrezne mehanizme za uresničevanje določil, ki jih za urejanje krajine določajo prostorski planski in izvedbeni akti?
– Smo pri nas že spoznali, da je krajina razvojni vir prihodnosti? Ali znamo izkoriščati njene raznolike razvojne priložnosti?
– Kateri so ključni akterji in ali znamo k temu pritegniti zainteresirano javnost?
– Kako se soočamo s stanjem slovenskih krajin, ki jih na podeželju pomembno zaznamujejo nove oblike poselitve in tipologije arhitekture, zaraščanje obdelovalnih površin, različni infrastrukturni objekti in podobno? Kako ohranjati in nadgrajevati prepoznavnost podeželja, njegovo poselitev in krajino?