Premalo kolesarskih stez

Ob cestah premalo kolesarskih stez

Na Direkciji RS za ceste poudarjajo, da bi moralo biti po evropskih standardih vsaj 25 odstotkov državnih cest opremljenih s kolesarskimi stezami. Za zdaj jih spremljajo le v 300 kilometrih oziroma petih odstotkih. Na Direkciji RS za ceste se bodo letos lotili dograjevanja kolesarskega omrežja ob državnih cestah v največjem obsegu doslej. Za gradnjo 37 kilometrov kolesarskih stez bodo namenili okoli 4,6 milijona evrov, levji delež – kar 85 odstotkov tega denarja – pa naj bi kapnil iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Za primerjavo: v lanskem letu so v kolesarske povezave skupaj z evropskimi sredstvi namenili približno 1,7 milijona evrov, medtem ko so leto poprej odšteli še 200.000 evrov manj. Do leta 2010 pa so v »kolesarstvo« skupno vložili okoli 11 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Poravnava med MOL in islamsko skupnostjo

Komasacija med MOL, islamsko skupnostjo in Energoplanom se je končala brez finančnih obveznosti za Energoplan, ki je tako prišel do večjega občinskega zemljišča, ne pa tudi za islamsko skupnost. A MOL se je z njo poravnala, zato dodatnih izplačil ne bo. Tako na občini kot v skupnosti pričakujejo, da bodo nova lastniška razmerja vpisana v mesecu dni. Več na www.delo.si.

Ob predlogu za kulturno zaščito območja ljubljanske tržnice nasprotovanja garaži pod njo

Ljubljanski svetniki so na izredni seji podprli še osnutek odloka o razglasitvi arheološkega najdišča na Vodnikovem, Ciril-Metodovem in Krekovem trgu za kulturni spomenik lokalnega pomena. Nekateri svetniki so nasprotovali temu, da se v odloku že prejudicira gradnja garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico. Vodja mestnega oddelka za kulturo Uroš Grilc pojasnjuje, da je bilo območje zaščiteno že z odlokom iz leta 1990, marca 2012 pa je pristojno ministrstvo za eno leto izdalo odlok za zaščito navedenega območja kot spomenik državnega pomena, zavodu za varstvo kulturne dediščine pa so naložili, naj sprejme ukrepe za trajno razglasitev zaščite na tem območju. Več na www.dnevnik.si.

Hala Tivoli: Z več kot prepolovljeno ceno do posla Elea

Projektne dokumentacije za prenovo Hale Tivoli ne bo pripravljalo podjetje Kastel, kot je sprva kazalo, pač pa Elea iC. Ta je privolila v razpisni rok, ki za pripravo dokumentacije PGD in PZI določa deset dni, in svojo prvotno ponujeno ceno znižala za več kot polovico. Odločitev še ni pravnomočna. Odločitev o izbiri ponudnika je župan Zoran Janković podpisal v četrtek, neizbrani kandidati pa imajo do sredine prihodnjega tedna čas, da se na sklep pritožijo. Več na www.delo.si.

Predlaganega enotnega šolskega okoliša ne bo

V prihodnjem šolskem letu bo za ljubljanske prvošolčke na voljo približno tri tisoč mest. Vpis v 48 javnih osnovnih šol bo 12. in 13. februarja. Še približno sto mest pa bo na voljo v dveh zasebnih ustanovah – osnovni šoli dr. Alojzija Šuštarja in Waldorfski šoli. Osnovne šole letos vpisujejo otroke, rojene leta 2007, vpis v javnih šolah pa bo potekal oba navedena dneva od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. V dveh zasebnih šolah s koncesijo, nasprotno, prijave zbirajo vse leto, pri čemer imajo prednost otroci, katerih bratci in sestrice že obiskujejo to šolo. Več na www.delo.si.

“A zdaj bodo pa oni meni določali, po kakšni ceni bom vozil?”

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so že pred časom napovedali, da pripravljajo nov zakon o javnem potniškem prometu, ki bo nadomestil zakon o prevozih v cestnem prometu. Eno od področij, ki jih nameravajo v novem zakonu sodobneje urediti, so tudi taksi prevozi. Odzivi ljubljanskih taksi podjetij na napovedane spremembe zakonodaje, po kateri naj bi pravila igre v večji meri postavljale občine, so različni. Nekateri pozdravljajo enotno tarifo, drugi pravijo, da želijo s tem zgolj razbiti konkurenco. Več na www.dnevnik.si.

EF ostaja brez prostorov na Dunajski

Ljubljanska ekonomska fakulteta bo jutri izpraznila prostore, ki so jih uporabljali za izvajanje rednega bolonjskega doktorskega študija na Dunajski cesti 104 v stavbi Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE), kot to od nje zahteva ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Leta 2011 je ministrstvo ekonomski fakulteti namreč dodelilo 360 m2 »zapuščenih in neurejenih prostorov«, ki so jih prenovili po tem, ko je ministrstvo obljubilo, da bodo ljubljanski univerzi po prenovi v naslednjem letu dodeljeni drugi, boljši prostori, trdijo na omenjeni fakulteti. Več na www.delo.si.

Kdaj podhod pod dolenjsko železnico?

V pobudi na občinski spletni strani eden od meščanov predlaga gradnjo podhoda pod dolenjsko železnico, ki bi pripomogel k večji varnosti in mnogim skrajšal pot. Na MOL pravijo, da so nosilec projekta Slovenske železnice in da občina v njem samo sodeluje. Občan v pobudi utemeljuje, da je na tej lokaciji zaradi bližine postajališča mestnega avtobusa priročne proge številka tri ter zaradi velike koncentracije poslovno-trgovskih objektov gost promet pešcev. Dogajajo se tudi smrtne nesreče, kljub »pogostim inkasantskim posegom policistov«. Več na www.delo.si.

Balon kmalu brez elektrike

Inšpektorat za promet, energetiko in prostor je Elektru Ljubljana in Energetiki Ljubljana poslal odločbo, da morata nelegalno zgrajeni balon v Športnem centru Jama za Bežigradom odklopiti iz toplovodnega in električnega omrežja. Več na www.dnevnik.si.

Z nadgradnjo vsaj še polna tri desetletja

Evropski razpis za nadgradnjo Centralne čistilne naprave (CČN) Domžale-Kamnik, ki že več kot 30 let uspešno čisti odpadne vode za občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Trzin, se izteče 15. marca. »Vloga za pridobitev kohezijskih sredstev, ki obvezno vključuje tudi sofinanciranje države, je že oddana in v obravnavi,« pravi dr. Marjeta Stražar , ki je zadolžena za projekt. Dodaja, da pričakujejo odločbo o dodelitvi kohezijskih sredstev na začetku naslednjega meseca – torej še pred iztekom razpisa, s katerim iščejo izvajalca nadgradnje v širšem evropskem prostoru. Več na www.dnevnik.si.

Zemljišča občine Medvode na Jeprci so naprodaj

Občina Medvode bo še v letošnjem letu pričela s prodajo svojih zemljišč na Jeprci, kjer že več kot 15 let načrtuje poslovno cono. Interes za gradnjo v coni pa je poleg domačinov izrazil tudi investitor nemškega podjetja Robert Bosch. V Medvodah so ureditev cone ob regionalni cesti Ljubljana–Kranj napovedovali pred dvema letoma in takrat je občina v ta namen objavila poziv gospodarstvenikom, naj izkažejo interes za gradnjo ali nakup poslovnih prostorov v obrtni coni. Več na www.delo.si.

Ambiciozni natečaj: razvoj Škofje Loke

Prvega aprila bo končan doslej najambicioznejši in najobsežnejši arhitekturno-urbanistični in krajinsko-arhitekturni natečaj o razvoju Škofje Loke. V mestni ambient želijo vključiti vodo, razvijati turizem skozi Škofjeloški pasijon in se vpisati na Unescov seznam. »Ločani želimo sistematično in celovito urediti najbolj prepoznavna in občutljiva območja Škofje Loke. To so poleg starega mestnega jedra tudi rečna obrežja. Urbanistični svet, katerega član je tudi arhitekt Tone Mlakar, je zato županu svetoval, naj občina razpiše natečaj,« je povedala Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor na občini Škofja Loka. Več na www.delo.si.

Urejena Škofja Loka z enotno podobo javnih površin

Srednjeveški biser Gorenjske naj bi glede na napovedi odgovornih v prihodnjih letih končno dobil enotno podobo javnih površin, oznak, klopi, otroških igral, košev za smeti, stojal za kolesa, javne razsvetljave in podobnega. Občina Škofja Loka je namreč v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra ter ureditev obrežja obeh Sor. Bo pa že sam natečaj stal kar precej denarja, kaj šele njegova postopna izvedba. Več na www.dnevnik.si.

380.000 evrov za črno gradnjo

Občina je prevzela za 380.000 evrov dolgov Športnega društva Šenčur, v zameno pa je med drugim dobila na črno postavljeno montažno športno dvorano. Od leta 2009 imajo v šenčurskem športnem parku pokrito manjše igrišče z umetno travo. Toda ta začasna gradnja nima ne gradbenega ne uporabnega dovoljenja. Montažna dvorana stoji na občinski zemlji, zdaj pa je občina zaradi več kot pol milijona drage naložbe, ki ji niso kos, Športno društvo Šenčur začela reševati še pred bankrotom. Odkup dolga je zmotil štiri občinske svetnike, ki opozarjajo na številne probleme. Več na www.dnevnik.si.

Blejsko smučišče Straža bi upravljal zasebnik

Blejsko javno komunalno podjetje Infrastruktura, ki upravlja sedežnico in smučišče ter poletno sankališče Straža, ima relativno visoke stroške režije, ki bremenijo tudi občinski proračun. Občina zato na leto za Stražo nameni od 50.000 do 80.000 evrov, pravi direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon, skupaj pa je Infrastruktura na Straži v zadnjih letih ustvarjala med 270.000 in 370.000 evrov prihodkov na leto, kar je približno desetina proračuna podjetja. Javno komunalno podjetje za Stražo nima dovolj znanja s področja trženja, čeprav ima Straža tržni potencial, je še ugotovil Berčon. Več na www.delo.si.

Prenovljene Jesenice s črnim madežem

Z odprtjem nove pošte tik ob stavbi občine so na Jesenicah pred dnevi končali oblikovanje upravnega središča, ki skupaj z nedavno odprto tržnico in Staro Savo zaokrožuje novo mestno središče. Slaba točka mesta ostajajo degradirana zemljišča na območju nekdanje železarne vzhodno od nove pošte. Novo upravno središče je komunikacijsko bolje navezano na mesto, mesto je dobilo novo kakovost in večjo prepoznavnost, pravi arhitekt in urbanist iz podjetja Atelje prizma Damjan Jenstrle in dodaja, da lahko tudi površine nekdanje železarne s tem postanejo zanimive še za koga. Nekdanji župan Boris Bregant, ki je začel postopke za selitev upravnega dela mesta, ocenjuje, da ustanavljanje središča mesta, ki ga Jesenice sploh nikoli niso imele, še ni končano. Zdaj bodo morali ugotoviti, katere vsebine ljudje še potrebujejo v tem delu mesta. Selitev knjižnice je predvidena v objekt ob tržnici, vendar na občini zanjo nimajo denarja in bi jo financirali iz evropskih virov. Več na www.delo.si.

Druga cev Karavank leta 2019

Druga cev cestnega predora Karavanke mora biti zgrajena do aprila leta 2019, vendar po dograditvi nove cevi promet v njej ne bo potekal enosmerno, ampak dvosmerno, je odločila vlada. Obstoječi predor nameravajo namreč po letu 2019 obnoviti, do konca obnove pa ga nameravajo uporabljati kot ubežni rov. »Z vidika kakovostne in celovite obnove stare predorske cevi, katere poškodbe so že danes evidentirane, je vodenje dvosmernega prometa po novi cevi logična in strokovno utemeljena rešitev«, so zapisali v pojasnilu k sklepu vlade. Več na www.delo.si.

Ministrstvo za projekt nove UGM šele po letu 2014

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport se je danes odzvalo na odločitev vlade, ki je nedavno evropska sredstva za novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM) preusmerila v projekt Parka vojaške zgodovine Pivka. Kot so zagotovili, ministrstvo potrjuje namero za sofinanciranje umetnostne galerije v prihodnji evropski finančni perspektivi. Ministrstvo potrjuje namero za sofinanciranje UGM, katere gradnja je bila predvidena v Nacionalnem programu za kulturo 2009 – 2011, evropska sredstva pa namerava zagotoviti iz kohezijskih skladov v prihodnji evropski finančni perspektivi, to je po letu 2014, so danes sporočili iz pristojnega ministrstva. Več na www.dnevnik.si.

Kdo je lastnik avtobusne postaje?

Čeprav je minilo že 15 mesecev, odkar je Mestna občina Maribor (MOM) občinskemu avtobusnemu prevozniku Marprom podelila javno gospodarsko službo za upravljanje avtobusne postaje, Marprom občini še zmeraj ne plačuje najemnine, a bi jo v skladu z zakonodajo moral. Po našem preverjanju se je pokazalo, da je problem v neurejenih lastniških razmerjih, saj kljub temu da je bila avtobusna postaja odprta že davnega leta 1989, tudi po 24 letih še ni jasno, kdo je lastnik česa, in s tem tudi ne, lastnica ali solastnica katerih prostorov na postaji je občina. Več na www.vecer.com.

Marprom še brez novih avtobusov, potreboval bi jih pa vsaj dvajset

Čeprav se Marprom zaradi “prastarega” voznega parka ubada s številnimi težavami in komajda še zagotavlja vožnje v skladu z voznimi redi, pa se stanje ne bo popravilo prav kmalu. Za normalno delovanje in za uvedbo novih krožnih linij, ki jih je občina smelo napovedala že kmalu po ustanovitvi podjetja junija 2012, naj bi Marprom potreboval najmanj 20 novih avtobusov, a ti še ne bodo hitro vozili po mariborski cestah. Več na www.vecer.com.

O Štatenbergu z mediacijo

Spor med podjetjem Impol iz Slovenske Bistrice in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije (SKZG) o brezplačnem prenosu okoli 20 hektarjev zemljišča, na katerem stoji tudi grad Štatenberg, bo reševalo sodišče oziroma ga bodo, kot sta se dogovorili vpleteni strani, najprej skušali rešiti z mediacijo. Zgodba sega že v leto 1990, ko je Impol od takratne občine Slovenska Bistrica z menjalno pogodbo za zemljišča v današnji industrijski coni v Slovenski Bistrici kupil grad Štatenberg z okoli 20 hektarji kmetijskih površin. Več na www.vecer.com.

Avtoceste do Gruškovja, ki bi jo morali končati do 2015, še ne bo

Manjkajočih trinajst kilometrov avtoceste na evropski Phyrnski poti med Draženci in Gruškovjem, za katere je vlada že leta 2010 sprejela državni prostorski načrt, ne bodo zgradili do leta 2015. Projekt zdaj pripravljajo za gradnjo po fazah, kar pomeni podaljšanje gradnje. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor potrjujejo verjetnost fazne gradnje. Če bodo uspeli odkupiti zemljišča, končati investicijsko dokumentacijo in dobiti gradbeno dovoljenje, bi sredi prihodnjega leta lahko začeli graditi prvi odsek od Dražencev, kjer se zdaj avtocesta od Slivnice preko Dravskega polja konča, mimo Tržca in Podlehnika do načrtovanega viadukta pri Novi cerkvi. Že za gradnjo prvega dela bo treba urediti vzporedno magistralno cesto, ki bo delno tekla po sedanji regionalki, za gradnjo drugega pa jo bodo morali v celoti zgraditi na novo. Več na www.delo.si.

Na Celjskem že plačujejo deževnico

Zaradi zahtev EU bodo morali v naslednjih 15 mesecih plačilo za stekanje deževnice v kanalizacijo uvesti povsod po Sloveniji. Že jutri bodo dodaten strošek na svojih položnicah kot prvi občutili Celjani, saj javno podjetje Vodovod – Kanalizacija storitev že obračunava. Nov strošek Celjanov, ki ga uvaja tamkajšnje javno podjetje Vodovod – Kanalizacija, bo odvisen od velikosti strehe in od tega, kako ima uporabnik deževnico speljano s strehe. Tisti, ki padavinskih odpadnih voda nimajo speljanih v kanal, ne bodo plačali nič. Več na www.dnevnik.si.

Največ denarja za čistilno napravo in vodovod

V letošnjem proračunu občine Ravne bo za 9,5 milijona evrov naložb, večino tega zneska bodo namenili za čistilno napravo, preostanek pa za projekt vodovodnega sistema v Mežiški dolini in nekaj manjših naložb. Začeli bodo prodajati zemljišča v razširjeni poslovni coni, kot prva koroška občina pa so sprejeli občinski prostorski načrt. V ravenskem proračunu bo letos za 16,3 milijona evrov prihodkov in 17,2 milijona odhodkov. Za naložbe bodo namenili 9,5 milijona evrov, največ za gradnjo centralne čistilne naprave v Dobrijah (6 milijonov) ter za projekt posodobitve vodovodnega sistema v Mežiški dolini. Župan Tomaž Rožen je pojasnil, da se bo zaradi teh dveh projektov, ki sta podprta tudi z evropskimi in državnimi sredstvi, morala občina zadolžiti za milijon evrov, da bo lahko zagotovila svoj delež financiranja. Več na www.delo.si.

Dolenjsko – belokranjska regija kljub državni pomoči zaostaja

Vlada se težav Bele krajine, ki jo bo hkrati z Dolenjsko obiskala danes, zaveda. Toda rezultati aprila 2011 sprejetega programa o pomoči Pokolpju še niso vidni. Ravno nasprotno. Brezposelnost se je v Beli krajini, ki od vlade zahteva terminski načrt gradnje tretje razvojne osi in več življenjskosti pri programu pomoči, občutno povečala. Novembra lani je bila stopnja registrirane brezposelnosti v Črnomlju 19,8-odstotna (Slovenija 12,2-odstotna) oziroma 5,5 odstotka višja, kot je bila januarja 2011 (Slovenija 12,3-odstotna). Konec lanskega leta sta bili med 25 slovenskimi občinami z najvišjo brezposelnostjo tudi Metlika s 16,2 (dva odstotka več kot januarja 2011) in Semič s 15,7 odstotka (1,5 odstotka več). Več na www.delo.si.

Lastniki zemljišč sprožili upravni spor

Občina Straža želi na reki Krki v središču kraja postaviti veslaški center, ki ga je že umestila v občinski prostorski načrt. A kaže, da načrta ne bo tako lahko izpeljati, saj mu močno nasprotujejo lastniki desetih zemljišč. Sprožili so celo upravni spor, saj je občina, kot pravi eden od lastnikov zemljišč Igor Šenica, po hitrem postopku sprejela odlok o predkupni pravici teh zemljišč, ki ji daje celo možnost, da jih razlasti. Župan Alojz Knafelj nasprotno trdi, da odlok tega ne omogoča. »Če zemljišč ne bodo hoteli prodati, v razlastitev ne bomo šli,« zagotavlja Knafelj. Več na www.dnevnik.si.

Kočevski proračun razdelil ravnatelje

Trije ravnatelji kočevskih osnovnih šol se ne strinjajo z letošnjo proračunsko razdelitvijo denarja za investicijsko vzdrževanje šol in materialne stroške, kar je kočevska opozicija, ki ima v občinskem svetu večino, spremenila z amandmaji. Zaplet so zakuhali kočevski opozicijski svetniki oziroma Janko Veber iz SD, ki je bil predlagatelj dveh amandmajev, s katerima so denar vzeli trem osnovnim šolam in namenili za OŠ Stara Cerkev. To pa je, so v pismu opozorili Peter Pirc, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev Kočevje, Jožica Pečnik, ravnateljica OŠ Ljubo Šercer in Darja Delač Felda, ravnateljica OŠ Ob Rinži, »absolutno favoriziranje« OŠ Stara Cerkev. Na privilegirano obravnavo ene šole sta Peter Pirc in Darja Delač Felda, ki sta tudi člana sveta občine Kočevje, opozorila že na sami seji, kjer so sprejemali letošnji proračun. Več na www.delo.si.

Država prodaja idrijsko Unescovo dediščino

V Idriji upajo, da gre za birokratsko napako. »Odločitev vlade se mi zdi tako butasta, da sploh ne vem, ali naj to državo še jemljemo resno,« je nerazumljivo potezo komentiral idrijski župan Bojan Sever. Tamkajšnji poslanec Samo Bevk je že vložil pobudo, da se rudnik umakne iz omenjene klasifikacije, vlada pa naj uresniči decembrske sklepe in vzpostavi delovanje Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija. Ali je poslanska pobuda dovolj, se bo občina odločila v prihodnjih dneh, v nasprotnem primeru pa bo protestirala še sama. Iz vladnega kabineta nam sicer niso pojasnili, zakaj je Unescova zapuščina pristala na seznamu naložb, ki jih SDH lahko proda. Samo Bevk poudarja, da je delovanje centra zaveza do Unesca: »Zaradi nespoštovanja mednarodnih zavez je lahko ogrožen celo vpis Idrije in s tem tudi španskega Almadena na Unescov seznam.« Več na www.delo.si.

V Kopru brez parkirišča

Grafist in IP Obala, lastnika velikega gramoznega parccin Banko Koper, bosta danes zaprla večino parkirišča in začela ureditvena dela. Ko ga bodo čez mesec dni odprli, parkiranje ne bo več brezplačno, Grafist pa dokončnega cenika še nima. Včeraj pa je GT Nepremičnine v neposredni bližini začel graditi novo Sparovo trgovino, zaradi česar so razkopali edini asfaltirani del parkirišča. Neuradno bo to manjši Trgovski center Spar, ki bo meril 1500 kvadratnih metrov in bo zaposlil 30 delavcev. Več na www.delo.si.

V koprski občini nov dom za starejše občane

Koper ima sedaj tudi uradno nov dom za starejše občane v Olmu in poleg njega še nov blok s 30 oskrbovanimi stanovanji z neprofitno najemnino od 170 do 300 evrov na mesec. Za naložbi, ki zadovoljujeta trenutne potrebe po tovrstni oskrbi, so namenili več kot deset milijonov evrov. Več na www.delo.si.

Lucijčani zahtevajo jasen odgovor Darsa glede nove ceste

Piranski župan Peter Bossman se je sestal s predstavniki tistih (oškodovanih) piranskih občanov, katerih nepremičnine se nahajajo na trasi bodoče hitre ceste Jagodje – Lucija. Oškodovani so zato, ker so njihove nepremičnine, čakajoč na cesto, že skoraj desetletje “zamrznjene”, država pa ne naredi dovolj, da bi jih odkupila. To je tako, kot če nepremičnin ne bi imeli, saj jih lahko uporabljajo le v omejenem smislu. Več na www.dnevnik.si.

Pirančani na referendum glede načrtovane gradnje

Poskus piranskega župana Petra Bossmana, da bi se izognili referendumu zaradi načrtovane pozidave hudourniške grape Kampolin v Luciji, je propadel. Pirančani bodo tako 24. marca na referendumu odločali o načrtovani gradnji 42 stanovanj in 125 parkirnih mest, ki jo predvideva novembra lani sprejeti podrobni prostorski načrt Kampolin terase. V Civilni iniciativi za Zeleni Kampolin so včeraj zavrnili Bossmanov predlog za nekakšno zamrznitev postopka za razpis referenduma, s katero so na občini hoteli kupiti dodaten čas za zbližanje stališč in iskanje ustreznih rešitev glede projekta, o katerem je župan Bossman prepričan, da je dober. Več na www.delo.si.

Evropski denar za urgenco

Projekt ureditve urgentnega centra ob izolski bolnišnici je še korak bliže uresničitvi. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč projektu dodelilo sredstva, ki jih črpa iz evropskih strukturnih sklade in kohezijskega sklada. Skupna vrednost naložbe znaša nekaj manj kot 5,6 milijona evrov, od tega bo 4,5 milijona evrov  prispeval evropski sklad za regionalni razvoj, so včeraj sporočili iz zdravstvenega ministrstva. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri