3. vseslovenska ljudska vstaja bo »na simbolen način pokazala, da so ulice, trgi, državni zbor, vlada, sodišča, javni objekti in inštitucije pa tudi ograje in policija last ljudstva in ne last politične oligarhije«, pred petkovim zborovanjem sporočajo organizatorji. Dodajajo, da so ljudske vstaje glas zatiranih in ne glas političnih elit, v nasprotju s shodom Zbora za republiko, ter da so njihove vstaje vedno minile mirno. »Do sedaj je bilo nasilje vedno zrežirano s strani političnih elit. Pričakujemo, da se bodo naši vladajoči politiki tega tokrat vzdržali.« Več na www.dnevnik.si.
Oktobra lani v Sloveniji 2.058.123 prebivalcev
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je imela Slovenija prvega oktobra lani 2.058.123 prebivalcev. Na uradu ugotavljajo, da se je v tretjem četrtletju lanskega leta število prebivalcev tako povečalo za 0,1 odstotka. V istem obdobju se je zmanjšalo le število državljank Slovenije, število ljudi v drugih prebivalstvenih skupinah pa se je povečalo, piše Slovenska tiskovna agencija. Glede na podatke Surs se je najizraziteje povečalo število tujih državljank, in sicer za 3,2 odstotka. Delež žensk med prebivalci s tujim državljanstvom se je povečal že štirinajsto zaporedno četrtletje, so zapisali na uradu. V Sloveniji je bilo prvega oktobra lani nekaj več žensk kot moških, in sicer okoli 21.000. Približno enako razmerje med moškimi in ženskami je glede na podatke Surs od prvega oktobra 2011. Na prvi oktober leta 2011 je bilo v Sloveniji sicer 2.054.741 prebivalcev, kar pomeni, da se je njihovo število do prvega oktobra 2012 povečalo za nekaj več kot 3000, zaključuje STA. Več na www.delo.si.
Ministrstvo nima sprejemljive trase
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MIP) dva tedna po preklicu javne razgrnitev predloga trase hitre ceste Velenje–Podlog včeraj še vedno niso znali pojasniti, kakšne trase so zdaj med Velenjem in avtocesto v Spodnji Savinjski dolini sploh mogoče. Tako ni jasno niti, ali je umaknjena trasa Velenje–Podlog z možnostjo zavoja prek zemljišča Janeza Janše umaknjena dokončno, ali bo MIP ponovno proučil predlog zgornjesavinjskih in šaleških županov za vrnitev k prvotni trasi Velenje–Šentrupert ali pa se bodo lotili proučevanja tretje možnosti. Za zdaj nobena izmed znanih tras nima podpore vse zainteresirane javnosti, vsaka pa ima odločne nasprotnike. Več na www.delo.si.
Preventivne aktivnosti za varnost pešcev: “Zaskrbljujoče je, če umirajo na označenih prehodih”
Pešci sodijo med najranljivejše skupine na področju varnosti cestnega prometa. Ker se največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev zgodi v zimskem času, na Agenciji RS za varnost prometa v prihodnjih dneh načrtujejo vrsto preventivnih aktivnosti. Z njimi želijo znižati število tovrstnih prometnih nesreč, med pešci pa povečati uporabo odsevnih teles. Med smrtnimi žrtvami prometnih nesreč je povprečno 15 odstotkov pešcev, je na današnji novinarski konferenci poudarila Mateja Markl z Javne agencije RS za varnost prometa. Večina žrtev je starejših od 54 let, med poškodovanimi pa so tudi otroci. Več kot polovica prometnih nesreč s smrtnim izidom, tudi tistih, kjer so žrtve pešci, se zgodi v naseljih, je dejala Marklova. Več na www.dnevnik.si.
Sklad pokupil največ dvosobnih
Republiški stanovanjski sklad je prek javnega poziva za nakup stanovanj kupil 135 stanovanj po Sloveniji in zanje zapravil približno 9,5 od 40 milijonov evrov, ki jih ima na voljo za nakupe stanovanj. Za vsako stanovanje je sklad kupil tudi po en parkirni prostor, le pri nakupu šestih stanovanj v Kozini, ki jih je odkupil od Stavbenika, je privolil v nakup enajstih parkirnih prostorov v kletni etaži. Pogodbe je sklenil s trinajstimi različnimi ponudniki, med njimi z družbo Kograd Igem, čeprav je družba v postopku prisilne poravnave. Iz pogodbe je razvidno, da je zemljiškoknjižni lastnik stanovanj v Slovenj Gradcu, ki jih je prodal Kograd Igem, KBM Leasing soglašal s prijavo na poziv in s prodajo stanovanj. Več na www.dnevnik.si.
Naval na 350 neprofitnih mestnih stanovanj
Na ljubljanski stanovanjski sklad je zadnji dan roka za oddajo vlog za eno od 350 neprofitnih mestnih stanovanj po 15. javnem razpisu, ta dan je bil včeraj, do poldneva prispelo že 3125 vlog. Ker jih veliko pričakujejo tudi po pošti, bo ta številka še narasla. Kot je dejala vršilka dolžnosti direktorice stanovanjskega sklada Julka Gorenc, lahko po izkušnjah preteklih razpisov predvidevamo, da bo veliko vlog prispelo po pošti. Za primer je navedla prejšnji, štirinajsti razpis, ko jih je bilo samo zadnji dan oddanih več kot tisoč. Letos je po njihovih podatkih obrazec vloge dvignilo 2622 prosilcev. Prevzeli so jih lahko brezplačno na recepciji JSS ali si jih natisnili sami s spletnih strani sklada in MOL. Glede na že oddane vloge se jih je za spletno pridobivanje obrazcev odločilo več sto. Več na www.delo.si.
Internetni oblak se bo iz središča mesta širil navzven
MOL, Telekom in NIL zagnali dolgo načrtovani projekt brezžičnega omrežja, pri katerem pa finančne podrobnosti ostajajo sktrivnost. Zasebna partnerja sta v prvi fazi poskrbela za postavitev 80 dostopovnih točk, ki zagotavljajo signal v središču Ljubljane – od starega mestnega jedra pod Gradom do Križank in Gradišča ob Aškerčevi cesti na jugu, Tivolske ceste na zahodu, Ajdovščine in železniške postaje na severu ter na vzhodu po Resljevi cesti do Zmajskega mostu in Krekovega trga. Meščani in obiskovalci lahko neomejeno dostopajo do javnih spletnih mest MOL in partnerjev v projektu, poleg tega bodo imeli 60 minut na dan brezplačen dostop do vseh drugih spletnih mest. Hitrost prenosa podatkov bo pri brezplačnem dostopu omejena na 512 kb/s. Več na www.delo.si.
Pred 2010 nihče ni verjel, da bo Ljubljana “plavala”
Medtem ko v občini Dobrova – Polhov Gradec menijo, da se lahko prestolnica pred poplavami obvaruje tudi brez gradnje zadrževalnika na njihovem območju, hidrolog Rok Fazarinc opozarja, da bo Ljubljana brez njega vsakih pet let pod vodo. Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je prejšnji teden vnovič skušal prepričati župana občine Dobrova – Polhov Gradec Franca Setnikarja, da je gradnja velikega zadrževalnika Razori ključnega pomena za zagotovitev poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec. Več na www.dnevnik.si.
Reševalni helikopterji bodo pristajali na UKC Ljubljana
Danes so namreč predali namenu heliport v UKC Ljubljana, ki bo tudi za 15 minut skrajšal transport življenjsko ogroženih bolnikov. Vrednost investicije je 5,56 milijona evrov, helikopter pa danes ob odprtju zaradi vremenskih razmer ni mogel pristati na ploščadi. Heliport bo pomembno skrajšal transport življenjsko ogroženih bolnikov v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, saj so doslej helikoperji pristajali ob Roški, nato pa so bolnike z reševalnim vozilom pripeljali v UKC Ljubljana. Več na www.delo.si.
Dobili heliport, nova urgenca nared do 2015
Na račun novega heliporta bodo bolniki, ki jih pripeljejo s helikopterjem, v UKC Ljubljana deset do petnajst minut prej kot doslej. Na tamkajšnji urgenci medtem še vedno čakajo na ustreznejše prostore, ki bodo po besedah ministra Gantarja nared do leta 2015 ali sedem let kasneje od prvotnih napovedi. Več na www.dnevnik.si.
Občinskim obljubam ne verjamejo več
Čeprav občina z letošnjim proračunom zagotavlja izvedbo nekaterih za prebivalce vzhodnega dela Ljubljane pomembnih projektov, so v civilni iniciativi do teh napovedi skeptični. V preteklosti se je namreč že velikokrat zgodilo, da so rebalansi proračunov zanje pomembne projekte iznenada prestavili na prihodnja leta. Od osnutka do sprejetega predloga proračunov za letošnje in prihodnje leto so pripravljalci proračuna Mestne občine Ljubljana občutno oklestili sredstva za gradnjo sanitarne in meteorne kanalizacije po Cesti na Slape in Vevški cesti. Osnutka sta namreč za letošnje leto predvidela vložek kar 2,6 milijona evrov, sprejeta proračuna pa le slabih 424.000 evrov. Po besedah predsednika Civilne iniciative Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog Milana Mirkova je prestavljanje projektov v prihodnja leta že skoraj utečena praska mestne občine. Več na www.dnevnik.si.
Ljubljanski taksisti še letos z enotnimi avtomobili, oblačili in ceno?
Ljubljančani in – predvsem – turisti se pogosto razburjajo, ker jim taksisti zaračunavajo astronomske cene. A taksisti, ki ne delujejo v okviru taksi podjetij, kot so na primer Metro, Laguna in Intertours, si lahko določajo cene po mili volji. Opetnajsteni stranki, ki je za prevoz od železniške postaje do kliničnega centra plačala deset evrov, pomolijo v brk cenik, iz katerega lahko razbere, da je bila opetnajstena – legalno. V sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so mestni občini zato predlagali, naj sprejme maksimalno tarifo, po kateri bi lahko taksisti vozili na območju Mestne občine Ljubljana. Odkar je bil pred dvema letoma dopolnjen zakon o prevozih v cestnem prometu, bi namreč to lahko storili. Zakaj tega ne storijo in kakšne rešitve na področju taksi prevozov pripravljajo na občini, nam je pojasnil sekretar oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik. Več na www.dnevnik.si.
Kupčkanje z zemljišči na območju džamije
Mestni svet bo v ponedeljek obravnaval spremembe prostorskega načrta za območje džamije. Islamski skupnosti sicer še vedno manjka več zemljišč za gradnjo verskega objekta, kar pa bi se kmalu lahko spremenilo, saj je Energoplan predlagal spremembo lastništva pri nekaterih parcelah. V poslu pa sodeluje tudi občina, ki bi na to podjetje prepisala za skoraj 4000 kvadratnih metrov površin. Več na www.delo.si.
Olimpija Ljubljana po Jakličevih stopinjah
Čeprav gradbeni inšpektorat napihljivi balon, ki ga Nogometni klub Olimpija Ljubljana pozimi postavi nad nogometno igrišče v Športnem centru Jama za Bežigradom, preganja že od leta 2006, se klub s pravnimi sredstvi vztrajno upira njegovi volji. Velik balon, ki pozimi pokriva eno izmed nogometnih igrišč v sklopu Športnega centra Jama za Bežigradom in ga za nogometno vadbo dečkov uporablja Nogometni klub Olimpija Ljubljana, najbližjim sosedom povzroča veliko preglavic. Že pred leti so nam potožili, da jim balon zastira svetlobo in da jih moti hrup strojnice. A najbolj jih boli dejstvo, da morajo oni upoštevati veljavno zakonodajo, ki pa za nogometni klub očitno ne velja. V anonimnem pismu so nam poslali kopije odločbe, ki kažejo, da je omenjeni balon postavljen nelegalno, a ga klub kljub odločbi gradbenega inšpektorata ne odstrani. Več na www.dnevnik.si.
Heglerjevo bo nasledil Sašo Rink
Nadzorni svet ljubljanskega stanovanjskega sklada je na današnji korespondenčni seji izmed štirih kandidatov, ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje za novega direktorja sklada, izbral Saša Rinka, mestnega svetnika z Liste Zorana Jankovića. Sedemintridesetletnega pravnika, ki je svojo kariero začel kot kriminalistični inšpektor, leta 2009 pa jo nadaljeval kot višji svetovalec na ministrstvu za gospodarstvo, mora potrditi še mestni svet. Z njegovim imenovanjem bi se končalo večmesečno čakanje na naslednico Jožke Hegler, dolgoletne direktorice tega sklada. Pri tem je treba povedati, da novembra lani izmed treh kandidatov niso izbrali nobenega, po drugem razpisu, objavljenim decembra, pa so izmed šesterice prijavljenih izbrali Rinka. Več na www.delo.si.
Sanacija desnega brega Save izvedena le delno
Lanskega novembra smo državo grajali, ker ni izvedla nujne sanacije desne brežine Save pri Šentjakobu in je dovolila, da je voda odnesla ogromno proda in kmetijske zemlje. Konec januarja je slika precej boljša, saj je na najbolj kritičnih delih Hidrotehnik s skalami že utrdil visoke nasipe. Kot smo lahko videli na terenskem ogledu, je podjetje Hidrotehnik, ki ima državno koncesijo za vzdrževanje vodotokov širšega porečja Save, decembra in dobršen del januarja izvajalo obsežne sanacijske ukrepe, da bi prizadeto desno brežino zaščitili pred nadaljnjim erozijskim delovanje te reke. Pri tem so imeli srečo, saj je bila raven njene gladine ves čas precej nizka. Več na www.delo.si.
Poračun za ogrevanje marsikomu zvišal temperaturo in pritisk
Več kot tisoč lastnikov in najemnikov stanovanj in lokalov v SPB Domžale te dni prejema poračun za lansko kurilno sezono. Mnogi so se ob pogledu na vrtoglavi dolg, ki ga bodo morali vrniti upravniku iz Trzina, naravnost zgrozili. Več na www.dnevnik.si.
Posoške smeti gredo na Štajersko
Komunala Tolmin ni dobila okoljevarstvenega dovoljenja za deponijo mešanih odpadkov v Volčah, ker tri posoške občine niso zagotovile finančnega jamstva za zapiranje po letu 2015. Kam bodo zdaj vozili smeti in koliko dražji bo odvoz za občane, smo se pogovarjali z direktorjem družbe Bertijem Rutarjem. Za volčansko deponijo ste že leta 2009 oddali prošnjo za okoljevarstveno dovoljenje, pa ga nikoli niste dobili. Delovali ste nezakonito, zakaj tega ne boste počeli še naprej, glede na to, da tehnične pogoje izpolnjujete? »Prej so bili inšpektorji milostni, zdaj ne bodo več. Razmere so se zaostrile, ker je Bruselj pritisnil na državo. Saj smo že plačevali kazni, toda zdaj je rečeno, da bi nas inšpektor obiskal vsak mesec. Ko so se naši pogajalci pogovarjali z EU o zakonodaji glede ravnanja z odpadki, bi morali bolj upoštevati našo specifiko. Določene stvari imajo evropske države namreč bolj blago urejene. Ni narobe, da smo v Sloveniji strožji, toda če hočemo doseči določene standarde, to pomeni večji strošek. Normative smo si postavili, kot bi bili Švedska, naša industrija pa ostaja slovenska.« Več na www.delo.si.
Včeraj je potekel rok, do katerega bi moral inšpekcijski zavezanec Matija Hočevar sam podreti objekt v romskem naselju Hudeje, kjer je bil do novembra lani vrtec za dvanajst romskih otrok. Do rušenja ni prišlo in kot kaže ne bo niti v prihodnje. Okoljski minister in predsednik vladne komisije za zaščito romske skupnosti Franc Bogovič je za Delo povedal, da se je komisija seznanila s poročilom ministrstva za infrastrukturo in prostor, da je trebanjski občinski prostorski načrt (OPN) v zaključni fazi. To pomeni, da ni pričakovati zapletov pri izdaji mnenj soglasodajalcev, ter da bo trebanjska občina nato lahko sprejela OPN, ki je osnova za legalizacijo romskega vrtca. Več na www.delo.si.
Konec Umetnostne galerije Maribor
Vlada je včeraj uresničila svojo napoved, da bo 10 milijonov evrov, ki so bili sicer predvideni za sofinanciranje gradnje Umetnostne galerije Maribor (UGM), preusmerila v sofinanciranje Parka vojaške zgodovine Pivka. Da bo takratno ministrstvo za kulturo iz kohezijskih sredstev s postopkom neposredne potrditve projekta v letih 2011, 2012 in 2013 zagotovilo 10 milijonov evrov za sofinanciranje gradnje UGM, je vlada sprejela 20. januarja 2011, a včeraj ugotovila, da pri projektu ni napredka. Več na www.vecer.com.
Streha mariborske tržnice v slepi ulici
Prodajna ploščad osrednje mestne tržnice očitno ne bo dobila fiksnega nadstreška po rešitvi, ki jo je nazadnje priskrbela Snaga. Medtem pa branjevke in branjevci trenutne razmere na tržnici ocenjujejo kot »grozne«. V Snagi, ki je z oktobrom 2011 prevzela upravljanje tržnic v Mariboru, po besedah direktorja Ivana Hajnška že od takrat iščejo rešitev za nadomestitev zdajšnjih dežnikov z ustrezno streho, a zanjo še niso dobili soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Tudi pri novem predlogu, po katerem bi bila streha oblikovno podobna zdajšnjim dežnikom, le da bi bila fiksna, se je zataknilo. Več na www.delo.si.
Mariborski stanovanjski sklad beleži vse več neplačnikov
Mariborski stanovanjski sklad se že nekaj časa srečuje z neplačevanjem najemnin in stroškov. Kot so pojasnili za STA, se dnevno srečujejo z veliko socialno stisko najemnikov, ki v večini primerov ne začnejo pravočasno reševati težav in z njimi odlašajo do razpisa deložacije, ko je dolg že tako visok, da je celotno poplačilo skoraj nemogoče. V preteklem letu so tako morali izvršiti 60 deložacij, pri čemer opažajo, da se njihovo število vsako leto povečuje. Glede na številne postopke odpovedi najemnih pogodb na skladu ocenjujejo, da se bo to število povečalo tudi v letu 2013, saj je bilo že v januarju razpisanih devet deložacij. Več na www.dnevnik.si.
Mariborski gostinci morajo zaprositi za rabo zunanjih površin
Uporabniki javnih površin za postavitev gostinskega vrta v Mariboru morajo najpozneje do 1. marca pristojnemu upravnemu organu Mestne občine Maribor predložiti vlogo za rabo javnih površin. Vlogo je potrebno oddati z vsemi potrebnimi prilogami, med katerimi je tudi potrdilo, da so do občine poravnane vse odprte obveznosti. Več na www.dnevnik.si.
Letos začetek obnove državnega objekta
Že v prvi polovici tega leta naj bi država začela obnovo objekta na Trgu Leona Štuklja 10, v katerem v eni etaži deluje mariborska izpostava Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, v večjem delu pa je prazen. Dotrajani štirideset let stari objekt s 4672 kvadratnimi metri neto tlorisne površine bodo po podatkih ministrstva za pravosodje in javno upravo, ki ga upravlja, obnovili po fazah. Za prvo je v letošnjem državnem proračunu predvidenih 320 tisoč evrov, zajela pa naj bi manjša gradbena dela, obnovo talnih oblog, pleskanje, popravila vrat in oken in vzdrževalna dela na strojnih in elektroinštalacijah. Več na www.vecer.com.
Kriza preprečila prometni infarkt
Župani zgornjesavinjskih občin, obrtniki in gospodarstveniki se nenadnemu preklicu javne razgrnitve trase 3. razvojne osi za odsek od Velenja do avtoceste A1 v Podlogu pri Žalcu čudijo in upajo, da to ne pomeni, da bodo še desetletje brez nje. Nenadna odločitev ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je tik pred zdajci preklicalo vse javne obravnave v zvezi z umeščanjem tretje razvojne osi na odseku od Podkraja v Velenju do Podloga v Žalcu, je bila za vse, tako za župane kot prebivalce občin Polzela, Žalec in Velenje, veliko presenečenje, čeprav so si, roko na srce, tudi oddahnili. Več na www.dnevnik.si.
Bagri čistijo hudourniško Savinjo
Zaradi poplavne EU-direktive je morala tudi Slovenija določiti območja, ki so najbolj poplavno ogrožena. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je po posvetu z lokalnimi skupnostmi, strokovnjaki in v sodelovanju z Inštitutom za vode RS na seznam uvrstilo 61 območij z vseh koncev Slovenije. Če bi jih želeli z različnimi ukrepi zaščititi pred naraslo vodo, bi po zelo grobi oceni ministrstva potrebovali okoli 600 milijonov evrov, ki bi jih lahko dobili iz različnih EU-skladov in drugih evropskih finančnih mehanizmov, vodnega in podnebnega sklada, nacionalnega in lokalnih proračunov in verjetno tudi iz javno-zasebnih partnerstev. Več na www.dnevnik.si.
Nove prostorske rešitve za HE Mokrice povzročajo novo jezo
Na ministrstvu za infrastrukturo in okolje so morali po oktobrski javni obravnavi državnega prostorskega načrta za območje gradnje hidroelektrarne Mokrice krepko poprijeti za delo, da so lahko pripravili odgovore na množico pripomb in poiskali nadomestne rešitve. Za spremenjeno obliko načrta ravno te dni poteka javna razgrnitev, ki bo trajala do 5. februarja, javna obravnava pa bo potekala danes ob 16. uri v dvorani brežiškega mladinskega centra. Več na www.dnevnik.si.
Rumpf bi sredi kulturnega spomenika gradil bioplinarno
Lipiški turizem naj bi pred stečajem rešilo ministrstvo za gospodarstvo s poroštvom za najem kredita, Kobilarno Lipica pa za 180.000 evrov toži družba Petrol, s katero naj bi se bivši direktor Tomi Rumpf na lastno pest pogodil za gradnjo bioplinarne. Izguba v družbi Lipica Turizem (LT) vzhaja kot testo za kruh. Po najnovejših (še nerevidiranih) podatkih je je bilo konec leta 2012 okroglih 800.000 evrov. Ker so splavale po vodi vse druge rešitve, je zadnje upanje za to družbo, ki je v stoodstotni lasti javnega zavoda Kobilarna Lipica (KL), poroštvo ministrstva za gospodarstvo za najem 700.000 evrov kredita. Soglasje za poroštvo morata dati tako slovenska vlada kot Bruselj, in če ga v mesecu dni ne bo, je stečaj LT neizogiben. Več na www.dnevnik.si.
Bistrico poleti čaka prometni kaos
Središče Ilirske Bistrice in kraje ob državni cesti G1-6 Postojna-mejni prehod Jelšane po prvem juliju čaka prometni kaos. Skoznje bo namreč na dan v povprečju peljalo tisoč tovornjakov. Razbremenitev bo prinesla šele obvoznica, ki jo bodo začeli graditi predvidoma jeseni, za trajno rešitev – avtocesto – pa še ni izbrana niti trasa. Poleg začetka turistične sezone in sprostitve prometa blaga med Slovenijo in Hrvaško (od Ilirske Bistrice do reškega pristanišča je manj kot 30 kilometrov) bo cestna povezava Postojna-Jelšane 1. julija postala še del vseevropskega prometnega omrežja (TEN Trans European Network). Ker bo cesta povezovala še eno članico EU, ki ji naša država ne sme ovirati prometnega pretoka, bodo morali spremeniti tudi zdaj veljavno zaporo težkega tovornega prometa. Ta zdaj poteka od Ilirske Bistrice skozi Podgrad do primorske avtoceste pri Kozini. Več na www.delo.si.
Plaz pod Kostanjevico nad Novo Gorico bi bil lahko nevaren tamkajšnjim stanovalcem
Zaradi razmočene zemlje je začelo drseti pobočje pod Kostanjevico nad Novo Gorico. Zemeljski plaz v velikosti 30 krat 30 metrov so prvi opazili bližnji stanovalci pred dvema dnevoma, danes pa so ga zaradi zdrsa pokrili, saj kaj drugega zaradi slabega vremena trenutno ne morejo narediti. Višji svetovalec za zaščito in reševanje na Mestni občini Nova Gorica Bogdan Zoratti je za STA povedal, da bi plaz lahko ogrožal enega ali celo več stanovanjskih objektov. Danes si ga je ogledal geolog, vendar natančnih odgovorov o velikosti in predvsem globini razpoke zaradi slabega vremena ni mogel dati. Zato si bo plaz ponovno ogledal po izboljšanju vremena. Več na www.dnevnik.si.
Civilna iniciativa zavrnila Bossmanov predlog glede Kampolina, referendum bo 24. marca
V Civilni iniciativi za zeleni Kampolin so potrdili, da so zavrnili predlog župana Petra Bossmana, s katerim bi se izognili referendumu o pozidavi Kampolina. Menijo, da županov predlog a priori predpostavlja gradnjo, kar je v nasprotju z njihovimi prizadevanji. Bossman ne oporeka pravici do referenduma, a obžaluje “trmasto vztrajanje”. Več na www.dnevnik.si.
Edini hotelir, ki v piranski občini prenavlja hotel
Celjska družba Eurotas je edina, ki v zimskem času temeljito prenavlja hotel v najbolj razviti turistični občini. Hotel Piran bo do 31. marca temeljito spremenil videz in spet postal olivno zelen, predvsem pa bodo njegovi lastniki poskrbeli, da bo namesto obledelih treh lahko obesil štiri zvezdice. Razmere v obmorskem turizmu so zaskrbljujoče. Trditev dokazuje izjema, Hotel Piran, ki bo edini temeljito (od strehe do terase pred hišo) obnovil hotelsko stavbo. Imel je pač to srečo, da so se lani marca pojavili kupci, ki so ga od Skupine Bernardin kupili za nekaj več kot 4 milijone evrov. Več na www.delo.si.
Čez tri leta soline varnejše pred poplavami
Podjetje Soline začenja danes obnavljati zid na levem bregu kanala Jernej. Čeprav so se z občino Piran dogovarjali, da bi hkrati obnovila desni breg, se ta zaradi pomanjkanja denarja za to ni odločila. Utrditev kilometra obrambnega zidu, ki sečoveljske soline s severne strani ščiti pred poplavami, bo Soline stala tri milijone. Obnova je hkrati prvi korak k urejanju kanala, ki ločuje krajinski park in več sto nedovoljenih privezov. Soline so v okviru projekta Life Mansalt dobile milijon evrov, s katerim bodo obnovili 300 metrov zidu, v naslednjih dveh letih pa bo država za utrditev 700 metrov zidu namenila še še dva milijona evrov iz sredstev za sanacijo solin. Več na www.delo.si.