Se v Ljubljani načrtuje sežigalnica odpadkov?

“Sežigalnica” odpadkov v Ljubljani – da ali ne?

»Ne sežigalnicam – da zelenim alternativam« je bil naslov sinočnjega sestanka v prostorih fužinske knjižnice, na katerem so govorili o načrtih za »sežigalnico« v Mostah, ki jo TE-TOL, MOL in država načrtujejo v njihovi bližnji okolici. Treba se je začeti boriti, preden so končne odločitve sprejete, je bilo sporočilo sestanka. Sestanek je organiziralo društvo Ekologi brez meja, v katerem menijo, da so sežigalnice objekti, ki so bili smiselni pred 20, 30 leti, zdaj pa so prednostne naloge drugačne. »Statistike kažejo, da se desetkrat več delovnih mest ustvari s predelavo kot s sežigom odpadkov s tem, da so to lokalna zelena delovna mesta, sežigalnice pa so ponavadi v rokah multinacionalk, ki jih gradijo,« je dejal predstavnik društva Janez Matos. Več na www.delo.si.

Odprto pismo: »Javnega prostora ne damo!«

Iz Mreže za neposredno demokracijo so danes na notranjega ministra Vinka Gorenaka naslovili odprto pismo z naslovom ‘Javnega prostora ne damo!’

Spoštovani gospod minister,

definicija javnega prostora pravi, da je to območje, ki je dostopno vsem, ne glede na ekonomski, socialni in politični položaj. Je prostor družbene interakcije, kamor lahko pod enakimi pogoji vstopa vsakdo in kadarkoli. Omejevanje uporabe in vstopa v javni prostor pomeni poseg v ustavno zagotovljene pravice do zbiranja in združevanja, posredno pa krni tudi svobodo govora in izražanja. Več na www.mladina.si.

Zamolčane kršitve s stanovanjskega področja

Državni zbor bo danes, po številnih zapletih na komisiji za peticije, vendarle obravnaval poročilo varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek – Travnik za leto 2011. Čeprav je varuhinja predlagala 106 priporočil, jih je komisija sprejela le 73. Komisiji za peticije je šele v tretjem poskusu uspelo sprejeti priporočila, ki so jih pripravili v koaliciji. Nekatera priporočila so dobesedno enaka priporočilom varuhinje, nekatera so delno spremenjena, 34 priporočil je izpuščenih, samo eno pa je povsem novo. Izpuščena so vsa priporočila iz poglavja stanovanjske zadeve. Več na www.delo.si.

Komunalna podjetja hitijo z elaborati za dvig cen

V komunalnih podjetjih hitijo s pripravami elaboratov, s katerimi bodo lahko uveljavili več kot 30-odstotno podražitev komunalnih storitev. Čeprav so takšna navodila dobili na pristojnem ministrstvu za kmetijstvo in okolje, v občinah niso povsem prepričani, da se spet ne bo zalomilo. Na Zbornici komunalnega gospodarstva so še pred dvema tednoma trdili, da lahko vsa podjetja skladno z uredbo dvignejo cene do 30 odstotkov, za večje podražitve pa da bi morala pridobiti soglasje okoljskega ministrstva. Ker so bile razlage o tem nasprotujoče, so vlado in ministrstvo zaprosili za dodatna navodila. Z ministrstva so odgovorili, da komunalno podjetje ne sme uveljaviti nobenih podražitev, če se je občinski svet že strinjal s podražitvijo za več kot 30 odstotkov. Več na www.delo.si.

Strahotne razlike na položnicah

Državljani Slovenije plačujemo zelo različne zneske na položnicah za vodovod in kanalizacijo. Cene teh storitev se od občine do občine lahko razlikujejo tudi po nekajkrat. Država že desetletje in več skuša neuspešno regulirati cene, nazadnje konec lanskega leta, ko jih je najprej sprostila, nato pa dvig takoj omejila na 30 odstotkov. Cene za oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda in njihovo čiščenje so od občine do občine sila različne. Stroški za gospodinjstva se glede na to, kje živite, lahko razlikujejo tudi za nekaj desetkrat. Tokrat smo se v Dnevniku lotili teh cen, v prihodnjih dneh pa bomo pogledali še, kakšne so razlike v cenah za pogrebne stroške, parkiranje, javni promet, odvoz odpadkov, ogrevanje in tako skušali ugotoviti, kje pri nas je najdražje živeti. Več na www.dnevnik.si.

Vprašljive spodbude za električna vozila

Medtem ko je zaradi velikega navala nepovratnih sredstev za energijsko učinkovito obnovo hiš in stanovanj lani zmanjkalo že avgusta, se po navedbah Eko sklada počasi povečuje tudi zanimanje za obnovo večstanovanjskih stavb s pomočjo nepovratnih spodbud. Eko sklad letos za obnovo starejših stavb, vgradnjo obnovljivih virov energije, učinkovitih ogrevalnih sistemov, lesenih oken, sodobnega prezračevalnega sistema, gradnjo oziroma nakup nizkoenergijske ali pasivne hiše oziroma stanovanja občanom namenja 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev, kar je 2,5 milijona evrov več kot lani. 200.000 evrov jim je tako kot lani na voljo za nova in predelana baterijska električna vozila. Nepovratne spodbude zanje lahko dobijo tudi podjetja (skupno jim je na voljo 300.000 evrov), ki jim država ponuja tudi skupno 300.000 evrov za vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin za javni potniški promet. Za izvedbo enega ali več ukrepov, katerih vrednost presega 10.000 evrov, ter za gradnjo ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe lahko občani dobijo tako nepovratno finančno spodbudo kot ugodno posojilo. Pri tem velja, da oboje skupaj ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe. Enako velja za nakup baterijskega električnega vozila. Več na www.dnevnik.si.

Iz dómov domòv – pa čeprav na slabše

Lani je iz domov za starejše zaradi finančnih razlogov odšlo vsaj 166 oskrbovancev, medtem ko je bil v preteklih letih komaj kakšen tak primer. Glavni razlog je bila ukinitev varstvenih dodatkov, ki jih je vsem oskrbovancem v domovih odvzela nova socialna zakonodaja. Ker starostniki običajno nočejo dodatno finančno obremenjevati svojcev, med katerimi se mnogi prav tako spopadajo s finančnimi težavami in brezposelnostjo, so se odločali za vrnitev domov – kljub temu, da bi nekateri nujno potrebovali zdravstveno oskrbo, ki jo nudijo domovi za starejše. Domovi, ki so še pred letom in pol pokali po šivih, se kljub temu, da svojih cen že nekaj časa niso dvignili, spoprijemajo s problematiko nezasedenih postelj. Več na www.delo.si.

Uredili nižje robnike za prijaznejši dostop

Že tako otežen vsakdan osebam na invalidskih vozičkih še dodatno ponekod otežujejo visoki robovi pločnikov, ki jim lahko praktično popolnoma onemogočijo dostop do želene lokacije. Da bi bilo v prestolnici čim manj takšnih primerov, je ljubljanska mestna občina v minulem letu naročila znižanje 154 robnikov mestnih pločnikov na 41 ulicah in cestah, ki so jih predlagale invalidske organizacije, četrtne skupnosti in občinski svet za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir. Na ta način se na občini trudijo, da bi se bolj približali nazivu »občina po meri invalidov«, ki ga je pridobila že v letu 2009, ko jim je to listino podelila Zveza delovnih invalidov Slovenije. »Vsak ukrep za izboljšanje dostopa za invalide pozdravljamo in v Ljubljani se je res že veliko naredilo, vendar je hkrati še vedno veliko problemov, tudi dostopov, ki jih je treba analitsko pogledati in v sodelovanju rešiti,« pravi predsednik društva invalidov Ljubljana center Anton Kastelic in pričakuje še nadaljnje razumevanje in občinsko skrb za uresničevanje enakih možnosti oseb s takšnimi in drugačnimi oviranostmi. Več na www.dnevnik.si.

 

Zasebnik bo ključen pri pokritem bazenu in velnesu

Kljub načrtom, da nekatere objekte na propadajočem mestnem kopališču Kolezija poruši že lani, se občina rušenja še vedno ni lotila. Začetek gradnje zunanjega olimpijskega bazena načrtujejo v drugi polovici letošnjega leta. Čeprav je rebalans proračuna za leto 2012, ki so ga mestni svetniki sprejeli oktobra lani, predvideval začetek rušenja objektov na kopališču Kolezija še pred koncem lanskega leta, se ta napoved ni uresničila. Propadajoči objekti Kolezije še vedno stojijo, vodja oddelka za šport Marko Kolenc pa pravi, da pripravljajo dokumentacijo za oddajo vloge za odstranitev objekta. Kdaj točno se bodo z gradbenimi stroji lotili Kolezije, Kolenc ni napovedal. Dejal je le, da se bodo rušenja lotili pred začetkom gradnje prve faze, ki je predvidena v drugi polovici letošnjega leta. Več na www.dnevnik.si.

 

Brez občinske ceste bo v stanovanjih mraz

Direktor republiškega stanovanjskega sklada Žiga Andoljšek je ponosno naznanil, da je sklad z Imosom in Strabagom že podpisal pogodbe za dokončanje dveh sklopov stanovanjske soseske na Brdu. SGP Tehnik že od decembra ureja svoj del soseske, preostala dva gradbinca pa bosta po Andoljškovi napovedi dela začela februarja. Gradbenim delavcem škofjeloškega SGP Tehnika, ki že od decembra opravljajo svoje delo, naj bi se predvidoma februarja na gradbišču stanovanjske soseske Brdo pridružili še delavci in gradbeni stroji Imosa in Strabaga. Vsako od treh gradbenih podjetij bo dokončalo svoj del soseske, po napovedi direktorja republiškega stanovanjskega sklada Žige Andoljška pa naj bi bila soseska dokončana do poletja 2014. Več na www.dnevnik.si.

 

Občina še goji upanje

Gradnji parkirne hiše pod centralno tržnico zaradi začasnega državnega spomeniškega varstva se Mestna občina Ljubljana ne namerava odpovedati kar tako. Zagotovili so, da si bodo za gradnjo prizadevali še naprej, vse dokler se ne bi izkazalo, da zaradi zaščite arheoloških najdb parkirna hiša ne bi bila ekonomsko upravičena. Mestna občina Ljubljana ni obupala nad gradnjo garažne hiše pod centralno tržnico in prizidka k Mahrovi hiši. Na službi za razvojne projekte in investicije so zagotovili, da bodo nadaljevali s postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja, prav tako bodo nadaljevali z iskanjem zasebnega partnerja, ki bo gradil parkirna mesta pod tržnico. Več na www.dnevnik.si.

 

Tritonis: Mestna občina zavestno prodala tujo last

Poleg družbe PNZ, obrambnega ministrstva in državnega pravobranilstva, ki izpodbijajo kupoprodajno pogodbo med Mestno občino Ljubljana in družbo Tritonis, se tudi direktor te družbe strinja, da mu je občina prodala tuje parkirišče. Tožba podjetja PNZ, ki je izpodbijala kupoprodajno pogodbo med Mestno občino Ljubljana in družbo Tritonis, se je na prvi stopnji pred ljubljanskim okrožnim sodiščem razpletla v korist občine in Tritonisa. Sodnica, ki je tožbo zaključila potem, ko sta se v tej pravdi zamenjali dve sodnici, je presodila, da s poslom ni nič narobe. Več na www.dnevnik.si.

 

Bo morala občina plačati milijonsko odškodnino?

Spor na sodišču glede zemljišča v Župančičevi jami za Bežigradom se je začel pred dvema letoma. Tožnik Boštjan Troha zahteva od Mestne občine Ljubljana7,5 milijona evrov. Ali mu bo morala občina plačati odškodnino in koliko, naj bi bilo znano še letos. Boštjan Troha od Mestne občine Ljubljana v tožbi zahteva 7,5 milijona evrov odškodnine. Predmet spora je skoraj 8000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Župančičevi jami, natančneje zemljišče med Neubergerjevo in Železno ter med Avčinovo in Vurnikovo ulico. Tega bi Troha po denacionalizacijskem postopku lahko dobil vrnjenega v naravi, a ga je mestna občina pred leti oddala, podjetje SCT Stanovanjski inženiring pa pozidalo, zato vračanje v naravi kasneje ni bilo mogoče. Denacionalizacijski upravičenec je sicer prejel odškodnino v obveznicah SOD, a ker je bila ta odškodnina po njegovi oceni bistveno nižja, kot je bila tržna vrednost zemljišča, Troha na sodišču od občine zahteva razliko. Pred dnevi se je na okrožnem sodišču v Ljubljani odvila ena izmed obravnav, Troha pa je po koncu dejal, da pričakuje, da bo zadeva končana še letos. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljanski mostovi in brvi še naprej brez zgodb

»V glavnem mestu je veliko mostov in brvi, tudi takšnih z zanimivo zgodovino. Glede na to, da se večkrat zgledujemo po Dunaju in podobnih mestih, me preseneča, da vsaj v središču na primer Zmajski in Mesarski most, Tromostovje, Čevljarski most … nimajo razlagalnih tabel.« Tako je med pobudami meščanov na spletni strani ljubljanske mestne občine zapisal neki občan. Njegovo mnenje verjetno ni osamljeno. Prav gotovo bi bile zgodbe mestnih mostov in brvi dodatna zanimivost, tako za meščane kot tudi za obiskovalce in turiste, predvsem pa za mlajše prebivalce mesta, otroke in mladostnike. Omenjeni občan je občini predlagal, naj za to poskrbi še letos. Več na www.delo.si.

Vozniki ne poznajo Ljubljane

V ljubljanski mestni občini so v lanskem letu med nadzorom taksi prevozov zaznali 49 različnih kršitev in izvedli prav toliko represivnih ukrepov. Na mestnem redarstvu, ki je pristojno za izvajanje nadzora nad določili načina opravljanja avtotaksi prevozov, avtotaksi postajališč ter dolžnostmi avtotaksi prevoznika in voznika, so nam povedali, da je bilo največ ukrepov izrečenih zaradi neopravljenega izpita o poznavanju območja občine. Sledijo kršitve zaradi nesklenjenih pogodb o zaposlitvi, dokaj pogosto pa so mestni redarji zasačili tudi taksista, ki na avtotaksi postajališču ni bil v vozilu ali poleg njega. Na mestnem redarstvu so pojasnili, da se voznik taksija od vozila lahko oddalji le toliko, da pospremi potnika. Manjše število kršitev pa se je nanašalo na to, da voznik v vozilu ni imel avtotaksi izkaznice na vidnem mestu. Več na www.dnevnik.si.

Brezplačni brezžični internet že deluje

V ožjem centru Domžal so minuli teden končali zadnja testiranja nedavno postavljenega brezžičnega internetnega omrežja, ki zdaj že deluje. V središču mesta so namestili 17 usmerjevalnikov, v kratkem pa bodo z brezžičnim omrežjem pokrili tudi enajst okoliških krajev, vsakega s po enim usmerjevalnikom. V izdelavi je tudi že letak z zemljevidom točk dostopa in osnovnimi napotki za uporabnike, so povedali na občini. Več na www.dnevnik.si.

Kočevske smeti bodo prihodnji teden začeli voziti drugam

V petek Komunala Kočevje ne sme več odlagati smeti na deponiji v Mozlju, ker ji to prepovedujeta dve decembrski odločbi. »Za prebivalce sistem odvoza odpadkov ostaja isti, prav tako tudi cena,« pravi Marko Kljun, direktor Komunale Kočevje, ki bo predvidoma v petek ali ponedeljek podpisal tri- do šestmesečno pogodbo za odlaganje odpadkov s prevozom. Na Komunali Kočevje bodo odločali med šestimi ponudniki, ki imajo cene odlaganja odpadkov s prevozom v razponu od 130 do 170 evrov na tono. To je petkrat višja cena od sedanjih izračunanih stroškov odvoza in odlaganja odpadkov, ki je veljala za deponijo v Mozlju, kjer so ti stroški znašali 30 evrov na tono. To pa pomeni, je Kljun opozoril tudi kočevske svetnike, da bo glede na sedanje cene odvoza in deponiranja odpadkov z novim ponudnikom nastajala razlika v višini 300.000 evrov letno. Več na www.delo.si.

V Mariboru letos brez večjih projektov

Mestni svetniki mariborske občine bodo imeli prvo obravnavo proračuna za leto 2013 4. februarja in ne že teden prej, kot je bilo načrtovano sprva. Proračun je sicer letos realnejši kot minula leta, ko je bilo treba sprejeti rebalans. Razlog za enotedenski zamik prve obravnave proračuna je po naših informacijah ta, da so mestni svetniki prepozno prejeli gradivo. V osnutku proračuna Mestne občine Maribor (MOM) so predvideni prejemki v višini 103.843.115 evra, od tega prihodki v višini 95.133.115 evrov, med prejemke pa so uvrstili še ocenjen ostanek sredstev na računu iz konca leta 2012, ki znaša 8,7 milijona. Izdatki so, ker mora biti proračun uravnotežen, planirani v enaki višini kot prihodki. Večino slednjih predstavlja dohodnina, in sicer 51,6 milijona evrov, ter nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki je predvideno v višini 12,1 milijon. Del prihodkov si MOM obeta tudi od pobranih glob in kazni – nabralo naj bi se jih za 849.500 evrov, kar je za petino več kot lani. Več na www.delo.si.

Prestolnica mladih uradno odpira vrata

Na Trgu Leona Štuklja bodo danes, vzporedno z razglasitvijo rezultatov veleslaloma Zlate lisice, tudi uradno odprli Evropsko prestolnico mladih (EPM), ki jo letos gosti Maribor. Program EPM zajema 11 sklopov, med glavnimi so stanovanjska problematika, neformalno izobraževanje, medkulturno povezovanje, kulturno ustvarjanje, zaposljivost itd. Nepogrešljiv del EPM je prostovoljstvo, veliko pozornost bodo namenjali tudi vključevanju ljudi s posebnimi potrebami. »Ne glede na to, kakšni so časi, EPM bo in še vedno uživa polno podporo Mestne občine Maribor,« je zatrdila podžupanja Astrid Bah. EPM je predvsem priložnost, da se z različnimi programi in povezovanji oblikujejo ideje za izboljšanje mladinske politike ter položaja mladih v mestu in državi. Več na www.delo.si.

Negotovo nadaljevanje slovenske EPK

Zavod Maribor 2012, ki vodi Evropsko prestolnico kulture (EPK), ima za zaključevanje projekta zagotovljeno le polovico pričakovanih sredstev, je po današnji seji sveta zavoda v Mariboru povedal njegov predsednik Rudolf Moge. Od države letos ne dobijo nič sredstev, prav tako še vedno ni znano, kako se bo na dediščini EPK gradilo v prihodnje. EPK je najbolj prepoznavna blagovna znamka na področju kulture v Evropi, med drugim se je v ta projekt povezalo več kot 400 institucij, kar je zagotovo platforma, na kateri velja graditi še naprej, je povedala generalna direktorica zavoda Suzana Žilič Fišer. “Jasno je, da 31. decembra 2012 ne moremo kar zapreti vrat in iti domov,” je dodala in poudarila, da so zaključne aktivnosti, kot sta evalvacija programskih vsebin in zaključni račun, sestavni del projekta. Zato se ji zdi nerazumljivo, da se deležniki umikajo financiranju zavoda v letošnjem letu. Po besedah Mogeta ima zavod od pričakovanih 1,2 milijona evrov zaenkrat na voljo le 350.000 evrov, kolikor mu je ostalo od lani, ter 235.500 evrov od Mestne občine Maribor. Slednja naj bi po sprejetju občinskega proračuna svoj prispevek zvišala na 345.000 evrov, partnerske občine so obljubile skupno 100.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Prioriteta mora ostati nova knjižnica

V Mariborski knjižnici so si od minulega leta obetali veliko. Brez lastnega prireditvenega prostora so se aktivno vključili v program Evropske prestolnice kulture, ki pa je kljub uspešno izvedenim projektom pustila grenak priokus. Prostorska stiska je vse hujša, datum pričetka obnove Rotovškega trga in osrednje knjižnice, skoraj 22 milijonov evrov vredne investicije, ni znan, zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev s strani občin in države pa 11. februarja po več kot dvajsetih letih uvajajo članarino. Več na www.vecer.com.

Država gradu Borl ni mogla prodati

Gradu Borl na današnji javni dražbi na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport niso prodali. Dražbe se namreč ni udeležil nihče. Nihče od potencialnih kupcev tudi ni predhodno zaprosil za ogled gradu, nihče ni prišel pogledat dokumentacije o tem gradu, nihče se na dražbo ni prijavil in nihče ni vplačal zahtevane 10-odstotne varščine. Država je tako pri nameravani prodaji spomenika državnega pomena povsem pogorela. Lanskega maja je na seznam za prodajo uvrstila devet gradov ali ruševih, še šest pa jih je namenila za oddajo. Grad Borl na obronkih Haloz je bil prvi spomenik, za katerega je dražbo razpisala zadnje dni preteklega leta. Več na www.delo.si.

Predor Markovec bo odprt šele spomladi 2014

Predor Markovec bo zgrajen in odprt za promet šele spomladi 2014. To sta včeraj po ogledu dela predora povedala minister za infrastrukturo Zvone Černač in predsednik uprave DARS Matjaž Knez. Polletnega zamika (od zadnjič obljubljenega) datuma odprtja nista posebej komentirala. Rok je zdaj odvisen od državne revizijske komisije, ki odloča o pritožbah na izbiro izvajalcev elektro in strojne opreme. Več na www.delo.si.

Civilna pobuda za zeleni Kampolin zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma

Civilna pobuda za zeleni Kampolin, ki nasprotuje pozidavi hudourniške grape Kampolin v Luciji pri Portorožu, je v predvidenem roku zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma v občini. Na referendumu bi občani Pirana odločali o razveljavitvi odloka, ki na območju Kampolina predvideva gradnjo stanovanj. V civilni iniciativi so v slabih štirih tednih zbrali 825 podpisov, kar je celo več, kot bi jih potrebovali za to, da župan razpiše referendum. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri