Zakaj je ministrstvo preklicalo javno razpravo o trasi hitre ceste?

Zakaj je padla trasa?

Prebivalci Šaleške doline in Koroške že dolgo čakajo na hitro cesto, ki naj bi jih povezala s središčem Slovenije. Obljubljena je bila že zdavnaj, o njej je recimo govoril tudi Janez Janša, in to v času, ko je vodil svojo prvo vlado. Minila so leta, začrtane so bile rešitve, vendar nobena trasa ni bila izbrana. Še najbolje je kazalo tisti, predvideni v okolici Braslovč, toda uresničitev načrtov so ustavili krajani in posamezniki, ki so trdili, da bi avtocesta uničila prvovrstne kmetijske površine. Že mogoče, zato je ministrstvo januarja pripravilo novo rešitev; nova trasa naj bi se izognila kmetijskim površinam, potekala pa bi v okolici Šentilja, Kot, Arnač, Ložnice nekoliko vzhodneje od izhodiščne.

Projektanti v skrbi za okolje zašli na Janševo dvorišče

Jutri bi morala biti v Velenju javna obravnava nove trase hitre ceste med Velenjem in Spodnjo Savinjsko dolino, prihodnji teden pa bi jo obravnavali še v Žalcu in na Polzeli. Toda ministrstvo je preklicalo javne razprave in celotno javno razgrnitev predloga trase med avtocesto in Velenjem. Je krivo slabo načrtovanje ali nejevolja Janeza Janše, ker so cesto narisali čez njegovo domače dvorišče? Vsaj tri vlade že poudarjajo, da je gradnja hitre ceste ob tretji razvojni osi med državno mejo z Avstrijo na Koroškem in s Hrvaško v Beli krajini prednostna razvojna naloga Slovenije. A nobeni v več kot petih letih ni uspelo sprejeti državnega prostorskega načrta za boljšo cestno povezavo med Velenjem in slovenskim avtocestnim križem. Težave in stroški s transportom so ovira za gospodarstvo Šaleške doline in cesta je tudi zahteva prebivalcev Koroške regije in Šaleške doline. Več na www.delo.si.

Prizadeti v novembrskih poplavah čakajo na pomoč države

Posledice poplav, ki so v začetku novembra prizadele Slovenijo, so na Štajerskem še vedno izrazite. Samo v občini Duplek je nastalo za najmanj 11 milijonov evrov škode in ob praznih občinskih blagajnah se s sanacijo čaka na pomoč države. Ta v nasprotju z obljubami ni poravnala še niti stroškov intervencije. »Večina gospodinjstev je presušila najnujnejše bivalne prostore, tako da se nekako spravljamo v normalno stanje. Dejstvo pa je, da bo tista prava sanacija spomladi,« je za STA povedal dupleški župan Mitja Horvat. Medtem ko so humanitarne organizacije in posamezniki velikodušno priskočili na pomoč, od države po besedah župana niso dobili še niti povrnjenih stroškov intervencije. Ti so v tej občini znašali okoli 120.000 evrov. Več na www.delo.si .

Veliko problemov, a malo učinkovitih rešitev

Svet za kmetijstvo in podeželje bo danes razpravljal o konkretnih ciljih strategije razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020. Slovenija naj bi v tem času vzpostavila republiški center za namakanje, vpeljala koncesije za kmetijsko svetovanje… Državni zbor je pod sloganom Zagotovimo.si hrano za jutri pred slabima dvema letoma sprejel strategijo razvoja kmetijstva 2014–2020. V njej je določil okvirne strateške cilje v kmetijstvu za to obdobje (zagotavljanje prehranske varnosti, povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva, trajnostno kmetijstvo ter zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja), svet za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ kmetijskega ministra, pa bo danes za zaprtimi vrati obravnaval predloge konkretnih ciljev po posameznih panogah, ovrednotenih v evrih, kilogramih, hektarjih… Več na www.dnevnik.si.

Ministrstvo delno izpolnilo svojo obljubo

Čeprav so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor zagotavljali, da bodo cene mesečnih vozovnic in kombiniranih vozovnic za dijake in študente po januarju vrnili na decembrsko raven, so svojo obljubo izpolnili le delno. Spremembe pravilnika, ki določa cene mesečnih vozovnic, so sicer odpravile januarsko povišanje cen mesečnih vozovnic za 10 do 15 evrov, a dijaki in študenti bodo še vedno morali pri nakupu kombinirane vozovnice doplačati 5 evrov za mestno vozovnico, saj morajo »uravnotežiti izplačila subvencij z razpoložljivimi sredstvi«, pravijo na ministrstvu. Več na www.dnevnik.si.

Letošnje leto bo v znamenju obvoznic

Direkcija RS za ceste (DRSC), ki upravlja z omrežjem 6000 kilometrov glavnih in regionalnih cest po vsej Sloveniji, ima letos na razpolago nekaj več kot 171 milijonov proračunskih evrov, nadejajo pa se še dodatnih 45 milijonov evropskega denarja. S temi sredstvi se bodo na novo lotili 94 projektov, medtem ko imajo 40 gradbišč »odprtih« še iz lanskega leta. Med njimi so – če omenimo le največje – gradnja obvoznic Škofja Loka in Krško, rekonstrukcija ceste Zali Log–Davča, gradnja izvennivojskega križanja Pušenci, ureditev odcepa za Areh, ureditev zadnje etape Mariborske ceste v Rušah in gradnja tretjega pasu v Pijavi Gorici. Po besedah direktorja DRSC Gregorja Ficka sta od omenjenih projektov problematični le škofjeloška obvoznica, kjer trenutno državna revizijska komisija obravnava pritožbo na javni razpis, in gradnja tretjega pasu za počasna vozila na odseku Pijava Gorica–Turjak zaradi likvidnostnih težav izvajalca. Več na www.dnevnik.si.

Za preureditev cestninskih postaj letos predvidenih 2,1 milijona evrov

Dars bo letos nadaljeval s preureditvijo cestninskih postaj, za katero je skupaj predvidenih 2,1 milijona evrov. Za dela na čelnih cestninskih postajah Dob na dolenjski avtocesti in Kompolje na štajerski avtocesti so pogodbe z izvajalci del že podpisane, a se zaradi slabih vremenskih pogojev trenutno ne izvajajo. Družba za avtoceste v RS (Dars) je s preureditvijo cestninski postaj začela v začetku lanskega septembra. Najprej se je lotila cestninske postaje Log na primorski avtocesti, ki velja za najbolj obremenjeno, in odstranila betonske otoke, ki ločijo cestninske steze za vinjetna vozila. Betonski otoki so bili kasneje odstranjeni še na cestninskih postajah Videž na primorski avtocesti in na cestninski postaji Torovo na gorenjski avtocesti. Več na www.dnevnik.si.

Lanska turistična sezona po prvih ocenah zelo uspešna

Dokončnih ocen za lansko turistično sezono še ni, rezultati prvih 11 mesecev pa kažejo, da je bilo leto 2012 zelo uspešno turistično leto, tako po prenočitvah kot tudi po finančnih kazalnikih, je za STA ocenil generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Marjan Hribar. Leto 2012 sicer po njegovih besedah ni bilo enako uspešno za vse gospodarske družbe, vendar pa si kljub temu zasluži pozitivno oceno. Hribar vzroke za uspešno turistično leto vidi predvsem v dolgoročnem in sistematičnem uresničevanju turistične strategije na vseh področjih, od promocije do vseh ostalih oblik. “Enostavno mislim, da turistični sektor dobro deluje,” je poudaril ob obisku Convente, poslovne borze za kongresni turizem. Več na www.dnevnik.si.

Občina bo posel zaupala Kastelu

Projektno dokumentacijo za obnovo Hale Tivoli bo, kot kaže, naredila družba Kastel, ki je dala najnižjo ponudbo. Neizbrana ponudnika, ki sta se potegovala za isti posel, občini želita veliko sreče pri sodelovanju s podjetjem, ki nima prometa in ga vodi upokojenec. Na službi za javna naročila Mestne občine Ljubljana so potrdili, da so v ponedeljek odločili, kateri od ponudnikov bo pripravil projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo obnove Hale Tivoli. Izvedeli smo, da bo občina posel zaupala družbi Kastel, ki je dala bistveno nižjo ponudbo od Elee iC in družbe Protim Ržišnik Perc, ki ju je občina skupaj s Kastelom povabila na pogajanja. Več na www.dnevnik.si.

Sporni razpis za Halo Tivoli brez pritožb?

Po dodatnih pogajanjih s kandidati za pripravo projektne dokumentacije za obnovo Hale Tivoli pomembnejših sprememb pri ponudbah ni bilo. Najcenejša ostaja ponudba podjetja Kastel, ki bi lahko, kot kaže, posel sklenil brez dodatnih zapletov. Poročali smo, da so na razpis prispele štiri ponudbe. MOL kot naročnik je k pogajanjem prejšnji petek povabil le tri ponudnike – Kastel, Eleo IC in Protim Ržišnik Perc – četrtega (Komunaprojekt) pa ne. Več na www.delo.si.

Prostorski načrt prilagajajo natečajni rešitvi

Dobro leto po tem, ko so Bevk Perović arhitekti zmagali na arhitekturnem natečaju za islamski versko-kulturni center, tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić ne želi ugibati, kdaj bodo končno lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje za gradnjo prve džamije v Sloveniji. »Pri naši džamiji je težko kaj napovedati. Vse sicer gre po načrtih, vendar nekoliko počasneje, kot smo pričakovali,« je dejal Porić. Po njegovih besedah bo projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja dokončana v približno dveh do treh mesecih. Tik preden bodo pridobili gradbeno dovoljenje, bodo začeli iskati še gradbinca, ki se bo lotil gradnje tega dolgo načrtovanega verskega centra na križišču Kurilniške in Parmove ulice. Več na www.dnevnik.si.

Geodetski razpis MOL obravnava KPK

Razpis za geodetske storitve v MOL do leta 2015 sploh še ni končan, a je zaradi suma koruptivnega ravnanja pri izdelavi razpisne dokumentacije in razpisnih pogojev že v obdelavi komisije za preprečevanje korupcije in agencije za varstvo konkurence. Kot je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo prejeli s pošto, so prijavo suma korupcije poslali anonimneži, saj se niso podpisali, temveč so na koncu dopisa zapisali le »geodetska podjetja«. Bolj kot to, kdo je poslal prijavo, je za nas pomembna njena vsebina. In ta je več kot le zanimiva. Več na www.delo.si.

Preobrazba Slovenske ceste po zamislih Grege Košaka

Konec preteklega in začetek letošnjega leta je zaznamovala razstava Manj prometa=več mesta z vizijami preobrazbe Slovenske ceste po zamislih štirih arhitekturnih birojev. O njih so veliko polemizirali, arhitekt Grega Košak pa je pripravil kar svojo različico. Upokojeni profesor predmeta Integralni pristopi v oblikovanju okolja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in častni član Zbornice za arhitekturo in prostor, se očitno zelo zaveda izjemnega pomena Slovenske ceste. Zato je v dopisu, ki ga je namenil Ljubljančanom in strokovni javnosti, najprej opozoril, da je promet, kot osnovna funkcija Slovenske ceste utemeljen že od časov rimskega imperija. Po skoraj isti trasi je potekal rimski Cardo kot najpomembnejša prometna pot od vzhoda proti zahodu imperija. Več na www.delo.si.

Jama na Bavarcu spet brez kupca

Gradbena jama na Bavarskem dvoru tudi po drugem poskusu prodaje ostaja brez investitorja. Na včerajšnji javni dražbi v okviru stečajnega postopka podjetja S1 kupcev, ki bi za zemljišče odšteli 3,9 milijona evrov plus DDV, ni bilo. Tudi začetek gradnje stolpnice na drugi strani Slovenske ceste še ni določen. To je bil že drugi poskus prodaje zemljišča ob križišču Slovenske in Tivolske ceste. Po zavezujočem zbiranju ponudb, ki se je neuspešno končalo junija lani, ko za nepremičnino nihče ni bil pripravljen plačati 5,57 milijona evrov (oziroma skoraj 6,7 milijona z DDV), je bila tokrat cena nižja (3,9 milijona evrov oziroma 4,68 milijona z DDV), a še vedno ni prepričala nikogar od potencialnih investitorjev. Več na www.delo.si.

Anderlič se še ni odpovedal Kolizeju

Projekt gradnje na elitnem zemljišču v središču mesta, kjer so pred letom in pol porušili Kolizej, kot kaže vendarle ni popolnoma ustavljen. Ljubljanska občina je začela postopek priprave občinskega prostorskega načrta za južni del tega območja. Na južnem delu zemljišča (zgoraj) naj bi gradili najprej, severni del pa bi počakal do “izoblikovanja stališč glede nadomestnega Kolizeja”. Več na www.delo.si.

Parkirišča P+R bi bila bolj uporabna ob postajališčih

Meščani vse bolj ugotavljajo, kako koristna bi bila čim boljša ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča za hitrejši in prijetnejši prevoz po mestu tudi z vlakom. Pri tem pa opozarjajo na kopico pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti. Problematika je zapletena, saj zahteva sodelovanje ljubljanske občine, Slovenskih železnic (SŽ) in države kot lastnice železniške infrastrukture oziroma ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki vodi projekt ureditve javnega potniškega prometa. Na občini pravijo, da ves čas dejavno sodelujejo pri pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za ljubljansko železniško vozlišče; ta je v pristojnosti države in je v zadnjem času ustavljena. Več na www.delo.si.

Dijaki dobili nove prostore

Dijaki viške gimnazije so dočakali odprtje novega prizidka k šoli. V njem so dobili novo knjižnico, avditorno predavalnico, multimedijsko učilnico, kabinete za učitelje in novo telovadnico z dvema vadbenima mestoma, uredili pa so tudi atrij in zunanje igrišče. Ravnateljica Alenka Krapež je povedala, da so na to pridobitev čakali skoraj dvajset let, saj so bili obstoječi prostori premajhni. Gimnazija je začela projekt že leta 2007, a je bilo sprva treba kupiti približno 1600 kvadratnih metrov zemljišča in urediti ustrezno dokumentacijo, zato so gradnjo začeli komaj predlani. Več na www.dnevnik.si.

Postojna je očitno med prioritetami

Republiški stanovanjski sklad bo prihodnji mesec objavil razpis za oddajo v najem 163 stanovanj, ki jih je lani kupil prek javnega poziva, na 15 lokacijah. V Postojni jih bo ponudil kar 27. Več stanovanj bo na voljo le v Mariboru (45), v Ljubljani pa denimo le 19, saj kljub temu, da so tu potrebe po najemnih stanovanjih največje, na skladu, kot pravijo, »trenutno niso prejeli veliko ugodnih ponudb, da bi lahko posledično zainteresiranim za najem stanovanja v Ljubljani ponudili večje število stanovanj s cenovno dostopnejšo najemnino«. Več na www.dnevnik.si.

Preddvorčani sredi kraja nočejo več imeti državne podrtije

Preddvor, ki se diči s sloganom Dvor mirne narave, nima prave sreče z gradom v središču kraja, ki ga večina imenuje grad Dvor (Höflein). Po izselitvi vzgojnega zavoda za osnovnošolsko mladino zdaj že dvanajsto leto prazna graščina nezadržno propada. Graščina je vpisana v register kulturne dediščine in vnesena v Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine v občini Preddvor, ki jih je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdelal leta 2001 in v katerih so tudi predpisani varstveni režimi za vso dediščino. Kljub prošnjam in predlogom občine Preddvor, da naj se na gradu in dva hektara velikem zemljišču počne kaj koristnega, se v desetih letih ni zgodilo nič. Več na www.delo.si.

S poslovnimi conami do novih delovnih mest

V posavskih občinah so z izjemo Krškega pozno začeli graditi in komunalno opremljati podjetniške cone. Te zdaj zaradi krize niso polne. Kljub temu kaže, da bodo regiji z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v prihodnjih treh do štirih letih prinesle kakih 250 novih delovnih mest. Brežiški svetniki bodo še ta mesec odločali o širitvi območja industrijsko-poslovne cone Brezina, saj namerava uspešno in pretežno izvozno podjetje Kovis do leta 2016 zgraditi dodatne proizvodne prostore, ki bi občini prinesli kakih 100 novih delovnih mest. Omenjena komunalno opremljena poslovna cona sicer meri 430.000 kvadratnih metrov, ki pa so zvečine nezasedeni. Več na www.dnevnik.si.

Kolikšen komunalni prispevek bo v Šentjerneju?

V občini Šentjernej si že dobro desetletje prizadevajo urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki bi bilo tudi cenovno sprejemljivo za uporabnike. Naložba je del pilotnega projekta Načrt upravljanja voda v porečju reke Krke, s katerim država zagotavlja izvajanje evropske zakonodaje s področja upravljanja voda do leta 2017. Vseh skoraj 11 kilometrov primarne in sekundarne kanalizacije s hišnimi priključki je zgrajenih, centralna čistilna naprava v Šmalčji vasi za 60 odstotkov odpadnih voda v vsej občini, ki jo je zgradil koncesionar WTE, pa čaka na dovoljenje za poskusno obratovanje. Več na www.delo.si.

Mariborska občina za zdaj ne kupuje letališča

Stečajni upravitelj Preventa Globala Boris Kastivnik pred jutrišnjim iztekom roka za zbiranje nezavezujočih ponudb za nakup Aerodroma Maribor ni želel razkriti, ali je dobil kakšno ponudbo. Mariborska občina je do roka ni oddala. Občina Maribor je imela v lanskem proračunu za odkup aerodroma že rezerviranih 800.000 evrov, v osnutku proračuna za letos pa ni več denarja za podjetje, ki upravlja letališče. Mestni svetnik in predsednik Liste za pravičnost in razvoj Stojan Auer, ki ga je odstopljeni župan Franc Kangler pooblastil za ukvarjanje z aerodromom, je sicer predlagal, naj v osnutku proračuna zagotovijo denar za družbo, toda na občini pravijo, da Auerjevega predloga »ni bilo možno vključiti v tako kratkem času.« Kot so pojasnili, bodo glede morebitnega odkupa aerodroma »v naslednjih dneh prejeli stališče komisije resornega ministrstva in na podlagi tega opravili sestanek z vsemi vključenimi.« Več na www.delo.si.

Kralj Matjaž si po 20 letih želi v Unesco

Konec tega tedna bo pod Peco 21. prireditev Gradovi kralja Matjaža. Ob tej priložnosti so v občini Črna izdali zbornik ter priložnostni filatelistični komplet, znamko in žig kralja Matjaža. Prireditev želijo nadgraditi v zimski turistični teden in jo vpisati na Unescov seznam kulturne dediščine. Županja Črne Romana Lesjak je dejala, da bi prireditev radi razširili v zimski turistični teden, vanjo pa bi vpeli še gozdne može, prekmandelca, žal žene ter druge like iz ljudskega izročila Črne in okolice. »Gradove si še vedno želimo uvrstiti v Unescovo živo kulturno dediščino, na seznam smo že vpisani, a vseh pogojev še ne izpolnjujemo, zato je treba idejo še dodelati. To bi veliko pripomoglo k turističnemu razvoju.« Več na www.delo.si.

Marina Portorož vzburkala lucijske urbanistične sanje

V dvorani krajevne skupnosti Lucija je bilo v torek zvečer vroče. Krajani so razpravljali o prostorskem načrtu, težkem 100 milijonov evrov. Enotnega mnenja niso dosegli, so se pa začeli spraševati, kaj bi bilo dolgoročno dobro za njihov kraj in o tem, ali namerava Marina Portorož res investirati v tako velik posel. Sebastjan Selan, direktor Marine Portorož, je hotel ovreči vsako senco dvoma o poštenih namerah podjetja, katerega večinski lastnik so Terme Čatež in menil, da zdaj še ni pravi čas za razpravo o finančnem potencialu, ki je skrit za predstavljenimi načrti. Piranska občinska uprava je 8. januarja razgrnila občinski podrobni načrt, ki ureja 5,5 hektarja veliko površino na območju lucijskega kartinga in zdravstvenega doma, kjer bi investitorji radi zgradili dva bloka (130 stanovanj), zdravstveni dom, lekarno, knjižnico, trgovino in 450 podzemnih parkirnih mest v vkopani garaži. Naložba v vse to bi znašala čez 40 milijonov evrov. Več na www.delo.si.

Razveljavljen razpis za gradnjo šole

Občina Ajdovščina je razveljavila razpis za izbiro izvajalca, ki bi gradil nove prostore tamkajšnje Osnovne šole Danila Lokarja. Po stečaju Primorja, s katerim je občina že podpisala pogodbo o gradnji, je morala občina razpis ponoviti. A se je tudi tokrat odločila, da ne sprejme nobene od prispelih devetih ponudb. »V postopku preverjanja je bilo ugotovljeno, da nobena od njih v celoti ne ustreza zahtevanim pogojem. Zato je Občina Ajdovščina sprejela odločitev, da zavrne vse ponudbe, saj po določilih zakona o javnem naročanju po preteku roka za prejem ponudb ni več dopustno spreminjati razpisne dokumentacije,« so sporočili z občine. Razpisna dokumentacija je bila namreč v aktualnem naročilu glede na trenutne gospodarske razmere očitno precej striktna, zato jo bodo spremenili, da bo omogočala večjo konkurenčnost ter bo prilagojena trenutnim razmeram na gradbenem trgu. Nov razpis bo objavljen v kratkem. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri