Evropsko sodišče je 15. januarja 2013 izdalo sodbo v zadevi C 416-10 Jožefa Križana in ostalih iz Slovaške. V sporočilu za javnost je Evropsko sodišče izrecno poudarilo, da mora imeti javnost pravico sodelovanja pri odločitvah prostorskega načrtovanja, kadar gre za objekte, ki imajo pomembnejši vpliv na okolje. Zaščita poslovnih skrivnosti ne more biti razlog zavrnitve takega dostopa. Glede na zahteve Aarhuške konvencije mora javnost sodelovati že od samega začetka, ko so še odprte vse možnosti in je sodelovanje javnosti lahko učinkovito in zato tudi smiselno. Javnost mora imeti brezplačen dostop do vseh informacij, relevantnih za sprejemanje odločitev v postopku prostorskega načrtovanja in možnost izpodbijanja zakonitosti odločitev, ki so rezultat tega postopka.
Evropsko sodišče je v zadevi obravnavalo spor med Jožefom Križanom in 43 drugimi strankami, fizičnimi osebami, prebivalci mesta Pezinok na eni strani ter Slovaško inšpekcijo za okolje na drugi strani glede zakonitosti odločb upravnega organa, ki je odobril gradnjo in uporabo odlagališča odpadkov družbi Ekologicka skladka.
Pezinok je manjše mesto v Bratislavski regiji, približno 20 km jugozahodno od glavnega mesta, z dobrimi 20.000 prebivalci. Regionalna služba za prostorsko načrtovanje Bratislave je v letu 2006 sprejela lokacijsko odločbo, na podlagi katere je bila glede na predhodne postopke dovoljena postavitev odlagališča odpadkov »Nova jama«. Na podlagi tega je Slovaška inšpekcija za okolje sprožila postopek potrditve te odločbe, v katerega je vključila tudi javnost v okviru 30-dnevne javne razprave. Meščani Pezinoka so podali pripombo, da vloga za postopek ni popolna, ker ne vsebuje lokacijske odločbe o gradnji odlagališča. Na poziv inšpekcije je družba Ekologicka skladka predložila navedeno odločbo z opombo, da zanjo predstavlja poslovno skrivnost. Inšpektorat zato javnosti dokumenta ni dal na vpogled in je izdal odločbo. Zainteresirani občani so sprožili ustrezne sodne postopke do Vrhovnega sodišča. To pa je Evropsko sodišče zaprosilo za razlago, v smislu predhodnega vprašanja, kakšen je obseg pravice sodelovanja javnosti v postopkih potrjevanja projektov, ki imajo pomemben vpliv na okolje.
Gre za pomembno sodbo Evropskega sodišča, ki nedvoumno določa, da mora imeti javnost dostop do odločitev v prostorskem načrtovanju, ki se tičejo prostorskih ureditev s pomembnimi vplivi na okolje. Sodba kaže tudi na praktični pomen Aarhuške konvencije za prostorsko načrtovanje držav članic tudi na lokalni ravni. Pomembno je tudi, da je Evropsko sodišče med drugim razsodilo, da odločba nacionalnega sodišča, s katero se za nično izreče dovoljenje, izdano na podlagi kršitev določb direktive IPPC o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja, na katero so se prav tako sklicevali pritožniki, ne more pomeniti neutemeljenega poseganja v lastninsko pravico investitorja.
