Kopenhagen je bil pred 40 leti tako kot marsikatero drugo mesto preplavljen z avtomobili. Danes se 36% prebivalcev širšega metropolitanskega območja na delo ali v šolo pripelje s kolesom. Med študijskim obiskom v okviru letne konference programa URBACT v Kopenhagnu smo spoznali kolesarskega guruja Mikaela Colville-Andersena iz organizacije Copenhagenize.
Pri temperaturah pod ničlo nam je pokazal nekaj kolesarskih avtocest in objektov, za katere so se aktivisti borili zadnjih nekaj desetletij in ki pomembno prispevajo k slovesu Kopenhagna kot mesta z najbolje razvito zeleno urbano mobilnostjo na svetu. Mikael zdaj veliko mestom po vsem svetu svetuje, kako podpreti razvoj mestnega kolesarjenja. Kot primere z obetavnimi trendi navaja Pariz, Barcelono, Sevillo, Ljubljano in Budimpešto.
Sama sem si še posebej zapomnila nekatere značilnosti kolesarske ureditve, zaradi katerih je kolesarjenje prijetna, varna in enostavna izbira. Idealna širina kolesarskega pasu se imenuje »pogovorni pas« (ang. ‘a conversation lane’), kar pomeni, da lahko dva kolesarja vozita drug ob drugem in se pogovarjata, ob tem pa ima tretji dovolj prostora, da ju prehiti. Na kolesarskih avtocestah, ki vodijo v in iz mesta, kjer kolesarji dosegajo hitrosti okoli 20 km na uro, luči na semaforjih vedno utripajo zeleno, tako da kolesarjem ni treba ustavljati. Če pa se slučajno morajo ustaviti, je ob straneh ograja, ki se je lahko oprimejo in nanjo naslonijo nogo. Ta postajališča so opremljena tudi s koši za smeti. Ko se ponovno prižge zelena luč, je ta za kolesarje vedno nekaj trenutkov zgodnejša kot za avtomobilski promet za njimi.
Videli smo veliko tovornih koles za prevoz družin, ki jim pravijo kar kopenhagenski športni terenci in izvedeli, da jih uporablja kar 70% družin v Kopenhagnu. Prometni zamaški pri dostavljanju otrok v šolo in vrtec so tako posledica kopičenja teh tovornih koles, ne avtomobilov. V Bike Innovation Lab smo si ogledali kolesarsko knjižnico, kjer si lahko prebivalci in obiskovalci ogledajo izbor koles in si jih sposodijo za testno vožnjo, preden se odločijo, kateri jim najbolj ustreza.
V skladu s principom Copenhagenize je za hitri zagon množičnega kolesarjenja v mestih treba uvesti sistem javne izposoje koles, urediti kolesarske steze in parke ter predvsem omogočiti, da je kolesarjenje za vsakogar enostavno, poceni in učinkovito. To je za vse nas navdih iz mesta, ki dokazuje, da je to mogoče.
Članek je bil izvirno objavljen na blogu Kneeshaw Consulting. Povezava na članek v izvirniku: http://www.kneeshawconsulting.com/copenhagenize/
Sally Kneeshaw je med drugim vodilna strokovnjakinja projekta URBACT EVUE, koordinira pa tudi delovno skupino programa URBACT na temo mobilnosti v mestih.
