Energetska učinkovitost še vedno ni prioriteta

MOL: Energetska učinkovitost je še daleč od prioritet

Energetska sanacija stavb se pogosto omenja kot eden od ključnih segmentov, s katerimi bi lahko ponovno zagnali slovensko gospodarstvo. A na ljubljanski mestni občini so doslej temu področju namenjali le malo pozornosti. Mestni svet bo na ponedeljkovi seji odločal o ustanovitvi novega organa znotraj mestne uprave, ki bo skrbel za večjo energetsko učinkovitost v MOL. Pot do energetske učinkovitosti občine pa bo še dolga in predvsem draga, saj to področje v njej doslej ni bilo v ospredju. Na javnem razpisu za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti, ki ga je septembra objavilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je dovolj točk zbralo pet projektov, s katerimi je kandidirala MOL, in sicer energetske sanacije Ljubljanskega gradu, vrtca Pedenjped (enoti Kašelj in Vevče), vrtca Otona Zupančiča (enota Čebelica) ter OŠ Vide Pregarc. Več na www.delo.si.

prostoRož: »Prostori ne morejo živeti sami«

Zadnja leta nas ulice v središču Ljubljane presenečajo. V nekem podhodu so s stropa nekaj časa bingljali akvariji z zlatimi ribicami, v nekem parku so se pojavile viseče mreže. Ljubljanico so zasedle zelene žabe na lokvanjevih listih, nedavno so na promenadi pred Kinodvorom odprli igrišče, zadnjih nekaj sred smo lahko na Trubarjevi pohajkovali po zeleni tržnici … Smo že omenili življenja poln Park Tabor? Za vsemi temi projekti stojijo tri ženske, tri arhitektke, ki se, kadar ustvarjajo projekte, zaradi katerih je središče Ljubljane živo, urbano in prijetno, podpisujejo prostoRož. Več na www.mladina.si.

»Nehumani« stolpnici ob Celovških dvorih

Predlog odloka o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta MOL, ki ga bo svet obravnaval v ponedeljek, meščanom ne prinaša le redakcijskih popravkov, temveč veliko vsebinskih sprememb. Od 509 pripomb k osnutku so jih namreč upoštevali 100. Med konkretnimi pobudami izstopa na več straneh obrazloženi predlog za zavrnitev pobude Domine inženiringa ob soseski Celovški dvori. To investicijsko namero so kot neprimerno označili stanovalci Celovških dvorov in okoliških hiš (imajo celo civilno iniciativo proti tej gradnji) ter več članov mestnega odbora za urejanje prostora in urbanizem. Več na www.delo.si.

»Rdečih območij« spet ne bo v Naturi 2000

Za državo najbolj sporna območja, ki bi jih po mnenju evropske komisije (EK) morali uvrstiti v Naturo 2000, bodo očitno tudi tokrat ostala zunaj: spodnja in srednja Sava, deli Mure, Ilirske Bistrice, Krasa in Ljubljanskega barja. Ker je malo verjetno, da bo EK takšne rešitve sprejela, bo država reševanje problema le odložila. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), kjer so pripravili strokovni predlog širitve območij Nature 2000, je do konca lanskega leta od 79 občin, pravnih oseb ter ministrstev za gospodarski razvoj, za infrastrukturo in promet sprejel 350 pobud za spremembo predloga. Do konca leta so obravnavali 202 pobudi, druge bodo do sredine januarja. Upoštevali so jih 125, do 15 se je zavod opredelil delno pozitivno, zavrnil jih je 48, za 14 jih še išče dodatne informacije. Do sprejetja uredbe o spremembah in dopolnitvah Nature 2000 bo morala vlada sprejeti še načrt ugotavljanja posledic širitve območij Nature 2000 na socialne in gospodarske razmere ter določiti razvojne ukrepe. Več na www.delo.si.

Propadla oddaja koncesij za vzdrževanje cest

Več kot 300 milijonov evrov vrednega vzdrževanja cest do leta 2020 ni mogoče oddati, ker to preprečuje vladna uredba. Tri mesece po odpiranju ponudb so ugotovili, da bo treba razpis za oddajo koncesij za vzdrževanje slovenskih cest do leta 2020 ponoviti. Zakaj koncesij Direkcija RS za ceste ne more oddati sedemletnih koncesij za vzdrževanje cest in zakaj v teh dneh ugotavlja, da po razlagi Državne revizijske komisije tudi ni mogoče objaviti novega razpisa? Več na www.delo.si.

Obeta se razmah gradenj v zdravstvu

V naložbe v zdravstvu bo letos in prihodnje leto vloženih 93,8 milijona evrov, od tega 23,7 milijona nepovratnih evropskih sredstev. Z njimi nameravajo zgraditi ob bolnišnicah deset novih urgentnih centrov, z domačim denarjem pa nadaljevati gradnjo urgence ter hematologije UKC Ljubljana in onkologije UKC Maribor. Novi urgentni centri bodo zgrajeni ob bolnišnicah v Mariboru, na Ptuju, v Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Brežicah, Trbovljah, Izoli, Novi Gorici in na Jesenicah. Izpuščena je bolnišnica v Slovenj Gradcu, ker je tam potreben večji poseg (rušenje ene stavbe, gradnja večje) in torej večja naložba. Več na www.delo.si.

V pol leta za 1,2 milijona evrov davka na luksuzna vozila

Od uvedbe davka na t.i. luksuzna motorna vozila sredi lanskega leta se je iz tega naslova v proračun steklo 1,2 milijona evrov. Davek se obračuna od avtomobilov in avtodomov s prostornino motorja nad 2500 kubičnimi centimetri, teh pa je med vsemi prvič registriranimi vozili nekaj manj kot desetina. Dodatni davek na t.i. imenovana luksuzna motorna vozila je vlada vgradila v lani spomladi sprejeti zakon za uravnoteženje javnih financ. Kot je tedaj napovedovala, se bo s tem v proračun steklo dodatnih sedem milijonov evrov. A kot kažejo podatki Davčne uprave RS (Durs), dejansko zbrani prihodki za temi napovedmi precej zaostajajo. Več na www.dnevnik.si.

Občinam bi vzeli četrtino turistične takse

Župane slovenskih občin je vznemiril predlog ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, po katerem bi občine namesto dosedanjih 100 prejemale le 75 odstotkov izkupička od turističnih taks. Četrtina bi se po noveli zakona o spodbujanju turizma po novem stekala na račun Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (Spirit Slovenija), ki jo je vlada ustanovila oktobra lani. V Skupnosti občin Slovenije (SOS) opozarjajo, da gre za nepričakovan in sporen poseg v izvirne prihodke občin in da bi bila uveljavitev predlagane spremembe v nasprotju tako z načeli evropske listine o lokalni samoupravi kot z našima zakonoma o lokalni samoupravi ter o financiranju občin.  Več na www.dnevnik.si.

Državi skoraj tri mesečne najemnine

Novela zakona o dohodnini je med drugim prinesla tudi neprijetno presenečenje za lastnike, ki svoje nepremičnine oddajajo v najem. Od dohodka, ki ga bodo prejeli na tak način v letošnjem letu, bodo morali po novem plačati tudi za polovico višji davek kot doslej. Kazni za oddajanje na črno na drugi strani (še) ostajajo nizke. Še do torka imajo lastniki, ki so v preteklem letu fizičnim osebam oddajali svoje nepremičnine, čas, da se odzovejo na javni poziv davčne uprave in vložijo napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, tudi za nepremičnine zunaj Slovenije. Kolikšen del pobranih najemnin so dolžni odšteti državi, pa jim bodo na davčni upravi izračunali po stari formuli – 25 odstotkov od davčne osnove, ki jo predstavlja celotna najemnina, zmanjšana za normirane stroške v višini 40 odstotkov od najemnin oziroma za dejanske stroške vzdrževanja, če so ti večji od normiranih. Ta znesek se bo najemodajalcu kot vsa leta doslej tudi vštel v letno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni. Vendar samo še tokrat. Več na www.dnevnik.si.

Za projekt prenove dvorane Tivoli štiri ponudbe

Mestni razpis izvedli, četudi so zaradi prekratkega roka protestirali tako inženirska in arhitekturna zbornica kot projektanti. Za izdelavo projektne dokumentacije za prenovo dvorane Tivoli se potegujejo štiri podjetja. Na današnjem odpiranju ponudb so jih pravočasno oddali Komuna projekt iz Maribora, Ržišnik-Perc iz Šenčurja in Kastel ter Elea IC iz Ljubljane. Pri odpiranju ponudb je najbolj izstopala razlika v ceni med najnižjim in najvišjim ponudnikom. Kastel, d. o. o., iz Ljubljane je namreč projekt pripravljen izdelati za 144.000 evrov, Elea IC pa za 343.200 evrov (oboje z vštetim 20-odstotnim davkom na dodano vrednost). Druga dva ponudnika pa sta v ponudbah zapisala ceni 180.000 in 277.092 evrov. Zanimivo je tudi to, da ni nihče od njih izpolnil obrazca s formulo za nižjo porabo energije, ki bi pri izboru najboljšemu prinesla 15 odstotkov možnih točk. Več na www.delo.si.

Za garažo na Gradu več analiz

Čeprav so na občini še septembra napovedovali, da bodo v prve spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN) verjetno vključili tudi garažno hišo na Ljubljanskem gradu, se to ni zgodilo. Zapletlo se je, ker je območje spomeniško zavarovano. Jeseni smo poročali o pobudi za gradnjo garaže na vrhu grajskega griča, ki jo je na mestno občino vložil biro Ambient. Šlo naj bi za manjšo garažo pod grajskim drevoredom s 130 parkirnimi prostori v dveh etažah. Takrat so na oddelku MOL za urejanje prostora zapisali, da je pobuda »vsekakor zanimiva, saj bi podzemna parkirna hiša grajsko planoto bistveno razbremenila mirujočega prometa«. Več na www.delo.si.

Na Gradu kmalu milijon obiskovalcev na leto

Ljubljanski grad je lani pritegnil 952.738 obiskovalcev. S tem se približujejo cilju, postavljenemu ob ustanovitvi samostojnega javnega zavoda 1. aprila 2011, da bi osrednjo turistično točko v mestu obiskalo milijon ljudi na leto. S tirno vzpenjačo, ki jo je prej upravljalo podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, se je lani prepeljalo 262.326 potnikov, kar je dobra četrtina obiskovalcev gradu. Našteli so 48 odstotkov domačih in 52 odstotkov tujih obiskovalcev; med slednjimi prevladujejo Italijani, Britanci in Nemci. Več na www.delo.si.

Joj, kam bi del svoj park na Erjavčevi? (I, kjer si vzel!)

Ob parku med OŠ Majde Vrhovnik, Erjavčevo cesto in Gregorčičevo ulico že mesec dni ležijo debla podrtih dreves in kupi vejevja. Ker je v bližini veliko pomembnih državnih ustanov, mimo pa vsak dan hodi precej ljudi, je vse več pritožb nad njegovo podobo. Urh Bahovec mlajši je povedal, da je tisto, čemur mi pravimo park, v resnici nekaj več kot 1770 kvadratnih metrov veliko neplodno zemljišče, ki ga je še v času Jugoslavije zaplenila takratna oblast, družina Bahovec pa da ga je dobila nazaj šele z denacionalizacijo. Ker je njegov ded drevesa zasadil že pred več kot osemdesetimi leti in ker do vrnitve premoženja za to zelenico ni nihče skrbel, so nekatera drevesa zbolela, druga pa so že presegla običajno starost in začela propadati. Več na www.delo.si.

Rumena urbana po včlanitvi v knjižnico še prenosna

Mestna knjižnica Ljubljana, ki v obdobju med 4. junijem lani in letos zamenjuje članske izkaznice z urbano, bo od članov morala pridobiti posebno privolitev za preverjanje njihovih osebnih podatkov v bazi izdajatelja – Ljubljanskega potniškega prometa. Tako je v odločbi ugotovil informacijski pooblaščenec, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov Blaž Pavšič, ki je vodil inšpekcijski postopek. V MKL na to odgovarjajo, da bo v prihodnje vsak uporabnik, ki se bo včlanil v knjižnico, dal osebno privolitev s podpisom za dostop do zbirke osebnih podatkov, ki jih upravlja LPP. Več na www.delo.si.

Osnovna šola Trbovlje bo energetsko sanirana do jeseni 2014

Osnovna šola Trbovlje s podružnico Alojza Hohkrauta je novembra prejela račun za ogrevanje v višini kar 14.000 evrov. Na občini se zaradi tolikšnih stroškov že leta držijo za glavo. Šola je energetsko potratna, na več kot tri milijone evrov ocenjena rekonstrukcija s sanacijo pa neizbežna. Če bo vse po sreči, jo bodo izpeljali do jeseni 2014. A kdaj bodo dela stekla, ta hip nihče ne ve. Občina načrtuje še ta mesec objaviti javni razpis za izbor izvajalca za rekonstrukcijo oziroma energetsko sanacijo za celotni objekt, nato pa se na podlagi sprejetega odloka o proračunu tudi zadolžiti – a to lahko storijo šele po sprejetem zaključnem računu za leto 2012. Več na www.delo.si.

Izredno potratna šola v Gaju

Štirideset let stara zgradba OŠ Zbora odposlancev Kočevje, ki stoji v Gaju, je dotrajana in energetsko potratna. Povabilu Petra Pirca, ravnatelja OŠ Zbora odposlancev Kočevje, da naj si kočevski svetniki pridejo ogledat štirideset let staro šolo, ki nujno potrebuje temeljito prenovo, se ni odzval niti en svetnik. »Nikogar ne zanima, ali delujemo v eni ali dveh stavbah, čeprav se stroški zato bistveno razlikujejo,« pravi Peter Pirc, ki ima šolo, ki jo obiskuje 458 učencev, razdeljeno na dve stavbi. Starejšo zgradbo, ki je znana kot Bračičeva šola in je delovala že leta 1890, so v zadnjih dveh letih temeljito obnovili, tako da bi potrebovala le še fasado. Kar je, po ocenah, naložba, ocenjena na 140.000 evrov. »Ogrevanje pa naj bi v dveh letih uredili s priklopom na sistem daljinskega ogrevanja,« pravi sogovornik o še eni potrebni investiciji v tej zgradbi, peči, ki je iz sedemdesetih let. Več na www.delo.si.

Eles in Dalekovod o delih pri daljnovodu Beričevo – Krško

Potem ko je Elektro Slovenije (Eles) v začetku meseca ustavil dela na daljnovodu Beričevo – Krško, sta se, kot poroča STA, v torek sestali poslovodstvi Elesa in Dalekovoda. Obe strani sta izrazili željo po reševanju nastalih odprtih vprašanj, z reševanjem katerih ne bi bilo ogroženo nadaljevanje in načrtovan zaključek pogodbenih del, so sporočili iz Elesa. Kot so v današnjem skopem sporočilu za javnost zapisali v Elesu, povzema STA, je bil skupen sestanek namenjen razreševanju problematike, nastale na projektu 400-kilovatnega daljnovoda Beričevo – Krško. Zagrebški Dalekovod bo v najkrajšem možnem roku pojasnil vse nejasnosti in podal odgovore na zahteve, ki so jih postavili v Elesu. Več na www.delo.si.

Povezava Bele krajine z avtocesto morda že do leta 2020

Ko sta Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) in črnomaljska občina leta 2008 odprli prvi del obvoznice od Lokev do sedanjega Secopa, je bila večina prepričana, da bodo čez kakšno leto obvoznico tudi dokončali. A se je zapletlo pri enem od zemljišč, ki je bilo ključno za izgradnjo 1,8 kilometra dolgega odseka od Secopa do Belsada. Tako je trajalo kar tri leta, da so se razpletle pravno-premoženjske zadeve okrog zemljišča, na katerem bo stal steber 90 metrov dolgega viadukta. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano decembra lani. Naložba je vredna sedem milijonov evrov, od tega 85 odstotkov prispeva evropski regionalni sklad, preostalo pa zagotavlja državni proračun. Več na www.dnevnik.si.

Arhitekturni konec mestne tržnice

Lanski evropski prestolnici kulture se obeta nov arhitekturni madež. Upravniki ploščadi mestne tržnice že več let iščejo rešitev, kako bi neprimerne in propadajoče “dežnike” nadomestili s fiksno streho. Najnovejša idejna rešitev pa je vse prej kot očesu prijazna. »Predvidena nova streha na mariborski tržnici odraža miselnost preteklih časov in takratnih pogosto pretirano ambicioznih projektov,« je do te idejne rešitve kritična arhitektka Kaja Pogačar. Več na www.dnevnik.si.

Iskrini radarji zakonito slikajo

Razvpite naprave za nadzor nad hitrostjo vožnje, ki so v Mariboru sprožile protestni val, ne prodirajo pregloboko v zasebnost prometnih udeležencev. Urad informacijske pooblaščenke je namreč ugotovil, da slikanje prehitrih voznikov poteka v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in zakonom o pravilih cestnega prometa. Več na www.dnevnik.si.

Uredilo se je precej zanemarjenih točk

“Opažamo, da se je urejenost mesta glede na prejšnje leto nekoliko izboljšala. Zagotovo je k temu veliko doprinesla tudi Evropska prestolnica kulture. Zaradi povečanega obiska turistov se je uredilo precej prej zanemarjenih točk v Mariboru in okolici,” ugotovitve turistične patrulje povzema predsednik Občinske turistične zveze Maribor Stanislav Kozar. Na sicer lepo urejenem Trgu Leona Štuklja člani turističnih društev pogrešajo več klopi in gostinske ponudbe. Za urejeno mesto niso potrebne le velike investicije, večinoma so pomembni le nekoliko čuta za estetiko, povezovanje ljudi in dobra volja. Več na www.vecer.com.

Začenja se pilotni projekt varovane soseske

Projekt varovane soseske bodo izvajali policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica, medobčinsko redarstvo ter zasebno varnostno podjetje Varnost Maribor. Gre za prvi na znanju temelječ projekt v državi, katerega teoretične osnove in izhodišča za delo je brezplačno prispevala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru (FVV UM): V njem zasledujejo dva cilja: sistematično reševanje varnostnih problemov in dvig stopnje zavedanja med ljudmi, da so soodgovorni za varnost in da lahko sami zanjo marsikaj storijo. Več na www.vecer.com.

Natečaj projekta MBajk

Univerzitetna športna zveza Maribor v okviru projekta Evropske prestolnice mladih 2013 pripravlja odmeven projekt MBajk, katerega namen bo spodbujanje gibanja, solidarnosti in zdravega načina življenja med mladimi. Z njim želijo vzpostaviti tudi mrežo kolesarskih infotočk, kjer si bodo lahko dijaki, študentje in drugi mladi brezplačno izposojali kolesa za potrebe prevoza po mestu. Infotočke bodo na mestih, kjer se večinoma zbirajo mladi, kolesa za ta namen pa bodo zagotovili s pomočjo akcije zbiranja starih in zavrženih koles, ki jih bodo ustrezno obnovili in enako pobarvali, tako da bo zagotovljena tudi ustrezna celostna podoba. Več na www.vecer.com.

Nove ideje za oživitev središča

Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in varčevanja na vseh področjih letošnje leto v Celju naložbeno ne bo tako živahno, kot je bilo lansko, vendar na občini kljub temu obljubljajo nekaj pomembnih projektov. Potem ko bodo gradbinci podjetja Mineral predvidoma maja letos končali obnovo prvega dela starega mestnega jedra, bo prišla na vrsto še obnova Glavnega trga in večji del Stanetove ulice, ki bosta poleg novih tlakovcev dobila še klopce za sprehajalce in nove svetilke. Ko bo mesto razkopano, bodo izkoristili priložnost in hkrati obnovili še vodovod, kanalizacijo in plinovod. Celjski župan Bojan Šrot pričakuje, da bo drugi del obnove, ki bo stal okoli tri milijone evrov, s poldrugim milijonom evrov sofinancirala EU iz naslova razvoja regij. Predvideva tudi, da bodo vsa dela končana do junija prihodnje leto. Več na www.dnevnik.si.

Novo in sodobno, dovoljenja za odlaganje odpadkov pa še nimajo

Župani vseh 12 koroških občin, ki so pristopili k projektu gradnje sodobnega regijskega centra za ravnanje z odpadki, imenovanega Kocerod, v Mislinjski Dobravi in novega skupnega odlagališča končnih odpadkov Zmes pri Prevaljah, so zaskrbljeni, ker je Agencija RS za okolje (Arso) novembra lani za omenjeni objekt zavrnila vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Dokler ni ustrezno popravljena uredba, ki določa vplivno območje, tega ni mogoče izdati, so pojasnili na Arso. Zato do danes, po devetih mesecih poskusnega obratovanja Koceroda, tudi še nimajo uporabnega dovoljenja. Ker se rok za pridobitev izteče aprila, jih skrbi, da bi morali, če do takrat dovoljenja še ne bo, celo vrniti evropski denar. Za 18,2 milijona evrov vreden projekt so namreč Korošci iz kohezijskega sklada pridobili skoraj 12 milijonov evrov evropskega denarja, preostanek so prispevale vse občine, ki so partnerice v projektu, in država. Več na www.dnevnik.si.

V Slovenj Gradcu se odločajo med kogeneracijo in biomaso

Ob nujni prenovi toplarne se bodo v Slovenj Gradcu odločali med kogeneracijo ali zamenjavo plina za biomaso, v vsakem primeru pa bo šlo za zajetno naložbo iz občinskega proračuna, saj Komunala že več let ne ustvarja omembe vrednega dobička. Lani so izgubili tudi precej odjemalcev plina, ki ga zdaj prodajo kar za četrtino manj. Več na www.delo.si.

Goriški končno denar za čistilno napravo

Na Goriškem so od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pred kratkim prejeli odločbo o dodelitvi denarja za začetek gradnje centralne čistilne naprave za občine Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica. Naložbo v tem delu Slovenije pričakujejo že vrsto let, po zdajšnjih načrtih pa bo centralna čistilna naprava zgrajena v letu 2015. A ker bi morali naložbo po državnem operativnem programu zaključiti do konca leta 2010, se nekateri sprašujejo, ali utegne omenjene tri občine na Goriškem doleteti kazen EU, ki je prispevala večino denarja za projekt. Na vprašanje Dela, ali bi lahko EU občine kaznovala zaradi zamude pri gradnji čistilne naprave, je vodja projekta Mitja Gorjan iz družbe Vodovodi in kanalizacija odgovoril, da takšne prakse v Sloveniji ne pozna. Več na www.delo.si.

Bossmanov stanovanjski razvoj gre na referendum

Spomladi bodo imeli v piranski občini referendum. Civilna iniciativa za zeleno in pravičnejšo občino, za ohranitev zelenega območja Kampolin je namreč v sedmih delovnih dneh zbrala 820 potrjenih in overjenih podpisov piranskih volivcev, kar je več kot 5 odstotkov podpore vseh volivcev za referendum o odloku, ki predvideva pozidavo Kampolina v Luciji. Načrtovani pozidavi hudourniške grape v Luciji se je zoperstavila civilna iniciativa, ki je proti temu zbirala podpise že leta 2011. Toda občinska uprava zahtev civilne pobude ni upoštevala. Občinski svet je novembra 2012 soglasno sprejel občinski podrobni prostorski načrt Kampolin terase, ki na območju zaraščene, zapuščene in hudo neurejene hudourniške grape sredi stanovanjskega naselja Kampolin v Luciji, predvideva gradnjo vkopane garaže za 125 parkirnih mest, gradnjo 42 različno velikih stanovanj, parkovno ureditev, ureditev pešpoti, otroškega igrišča in ureditev bližnjih cest. Več na www.delo.si.

Bossman brani smiselnost ureditve območja Kampolina

Prostorski načrt za ureditev območja Kampolina v Luciji je nastal kot plod dialoga in večletnega usklajevanja s krajani, rešitev pa so piranski občinski svetniki sprejeli brez glasu proti, je spomnil župan Peter Bossman. Ob tem je poudaril, da se morajo krajani vprašati, ali si želijo razvoj Lucije ali ohranitev statusa quo. Predstavniki civilne pobude za zeleni Kampolin so v začetku meseca začeli z zbiranjem podpisov za razpis referenduma, na katerem bi prebivalci piranske občine odločali o uveljavitvi odloka o pozidavi hudourniške grape Kampolin v Luciji. Predstavniki iniciative si želijo, da bi trenutno neurejeno grapo revitalizirali in v njej uredili park. Ob tem poudarjajo, da predvideva občinski odlok o ureditvi Kampolina pozidavo edine večje zelene doline na tem delu Lucije. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri