Banke zanima, koliko so vredna vaša zastavljena stanovanja
NLB pošilja komitentom, ki jim je odobrila hipotekarna posojila, na dom cenilce nepremičnin. Enake načrte imajo nekatere druge banke. Zanima jih, če so stanovanja še vedno vredna toliko, kot so bila ob sklenitvi posla, če ne, lahko banke zahtevajo dodatna zavarovanja. NLB je fizične osebe, ki imajo z banko sklenjene pogodbe o hipotekarnem posojilu, obvestila, da bodo cenilci banke prišli znova ocenit zastavljeno nepremičnino. Okoli 2000 komitentov banke je obvestilo že prejelo, še enkrat toliko komitentov s hipotekarnim posojilom ga lahko pričakuje. NLB komitentom v obvestilu o ponovni cenitvi nepremičnine pojasnjuje, da ponovna cenitev nepremičnine »ne bo v ničemer vplivala na dogovorjeno obrestno mero, višino posameznih obrokov, način in rok vračila kredita iz že sklenjenega pogodbenega razmerja«. Manj jasno je, ali bo banka, če je vrednost zastavljene nepremičnine padla, za kar obstaja velika verjetnost, zahtevala dodatna zavarovanja. Več na www.dnevnik.si.
Občina neomajna glede stolpnice pri Celovških dvorih
Za nekatere občane Mestne občine Ljubljana spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta ne prinašajo dobrih novosti, druge pa so razveselila območja za širitev ljubljanskih vrtcev. Čeprav je ob prvi predstavitvi sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana vodja odseka za prostorske planske akte Tomaž Souvan povedal, da so upoštevali veliko prejetih pobud, so marsikateri občani razočarani nad predlaganimi spremembami tega glavnega občinskega prostorskega akta. Najbolj so razburjeni Šiškarji, saj je občinska uprava dovolila gradnjo kar 21-nadstropne stolpnice v gradbeni jami med Celovško cesto in Celovškimi dvori. Na tem mestu je bil sprva načrtovan hotel z zgolj 9 nadstropji, sedaj pa občina ne dovoljuje zgolj bistvenega povečanja števila nadstropij, temveč tudi faktor pozidanosti, ki s seboj prinaša veliko dodatnih stanovanj. V pritličju zgradbe, kjer se bodo od 2. do 21. nadstropja v dveh stolpičih nizala nova stanovanja, naj bi bila še trgovina, v prvem nadstropju pa vrtec. Na mestni občini so tem načrtom dali blagoslov, saj naj bi se med drugim tudi skladali z usmeritvami prostorskega načrtovanja občine, ki predvideva večjo zgostitev predvsem ob glavnih vpadnicah in ker krepi »mestotvornost«. Več na www.dnevnik.si.
Stanovalci so za zdaj mirni, a oprezni
Stanovalci v Dravljah so dobili že nekaj pomembnih bitk proti trenutno finančno oslabljeni Lesnini inženiring, ki je nameravala zgraditi tri visoke stolpnice na sedanji zelenici ob Brilejevi ulici. Kljub temu pa niso razglasili zmage, saj čakajo na zaključek postopka določitve pripadajočih zemljišč. Stanovalci blokov ob Brilejevi ulici v Dravljah so si nekoliko oddahnili, potem ko je šišenska izpostava upravne enote poleti lansko leto Lesnini inženiring zavrnila izdajo gradbenega dovoljenja, ki bi omogočilo gradnjo kompleksa treh stolpnic z 12, 15 in 18 nadstropji in podzemnimi garažnimi etažami. Tej gradnji so tamkajšnji prebivalci močno nasprotovali že v fazi sprejemanja ustreznih občinskih prostorskih aktov, a njihovih pripomb občina ni upoštevala. Toda stanovalci niso še začeli proslavljati zmage nad Lesnino inženiring, saj se zavedajo, da dokler bodo prostorski akti dovoljevali gradnjo, bo nad njihovo že tako precej gosto naseljeno sosesko bdela grožnja izgube velikega dela zelenih površin. Več na www.dnevnik.si.
Kmetijsko ministrstvo za razvoj podeželja namenja 34 milijonov evrov
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je danes predstavilo štiri javne razpise iz programa razvoja podeželja v vrednosti 34 milijonov evrov. Z ukrepi želi ministrstvo prispevati k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah, povečati učinkovitost gospodarjenja v kmetijstvu ter izboljšati kakovost življenja na podeželskih območjih. Eden od predstavljenih razpisov je bil ukrep diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti. Kot je povedala nosilka razpisa Marija Brodnik Lodevik iz kmetijskega ministrstva, gre za razpis za leto 2013, v katerem višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša sedem milijonov evrov. Stopnja pomoči znaša do vključno 60 odstotkov priznane vrednosti naložbe, ki jo prijavljajo kandidati, je še pojasnila Brodnik Lodevikova in dodala, da se v primeru naložb v obnovljive vire, stopnja pomoči poviša še za 10 odstotnih točk. Več na www.dnevnik.si.
Cene komunalnih storitev ostajajo enake, zmeda popolna
V državi vlada popoln kaos pri urejanju cen komunalnih storitev. To je na včerajšnjem posvetu o njihovem določanju dejal pravnik Aleksij Mužina in dodal, da je silvestrska uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev komunalnih družb veljala natanko sedem ur. Dovolj, da je sesula predlagane podražitve storitev. Zaradi popolne zmede je družba Nebra organizirala seminar, ki se ga je udeležilo približno 70 predstavnikov občin in komunalnih podjetij. Upali so, da bodo zvedeli vsaj kaj oprijemljivega, da bi se laže znašli pri nadaljnjem ravnanju s cenami in gospodarjenju komunalnih podjetij ali javnih gospodarskih družb. Več na www.delo.si.
Poračun predragih vozovnic šele junija
Preplačane januarske šolske mesečne vozovnice namerava ministrstvo za infrastrukturo in prostor dijakom in študentom obračunati šele pri nakupu junijskih vozovnic. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je le deloma uslišalo prošnje dijakov in študentov, ki so zaradi zmede s pravilnikom o višini cen mesečnih vozovnic januarja za vozovnice morali odšteti od 10 do 15 evrov več kot prejšnje mesece. Na ministrstvu so sklenili, da bodo dijakom in študentom razliko v ceni sicer povrnili, a šele ob nakupu junijske mesečne vozovnice, torej kar pet mesecev pozneje. Glede na to, da bi razliko v ceni vozovnic lahko poračunali že veliko prej kot šele junija, se postavlja vprašanje, zakaj bodo razliko v ceni poračunali ravno junija. Takrat dijaki namreč šole ne obiskujejo ves mesec, študenti pa imajo izpitno obdobje, zato mnogi sploh ne kupijo mesečnih vozovnic. Poleg tega na ministrstvu še vedno preučujejo možnosti, na kakšen način bodo sploh opravili poračun.
Do enotne vozovnice je še daleč
Projekt integriranega javnega potniškega prometa ni zaživel še niti v poskusni fazi, čeprav je zanj na voljo tudi evropski denar. Nekatere poskusne linije bodo zaživele šele letos, sistem pa naj bi se v celoti uveljavil prihodnje leto. Problematika javnega potniškega prometa je nedvomno eden največjih izzivov prometne politike, s katerimi se soočamo v naši državi. Množična uporaba individualnih prevoznih sredstev je namreč v minulih letih krepko zdesetkala število potnikov na avtobusih, medtem ko se je število potnikov na železnici zadnja leta povečevalo. Razlogov za strm upad krivulje, ki prikazuje število prepeljanih potnikov, je več, neprivlačnost javnega avtobusnega transporta pa je predvsem posledica dejstva, da je bila vožnja z osebnim avtomobilom pogosto ne samo cenejša, če sta se peljala vsaj dva, ampak predvsem udobnejša in hitrejša. Številne avtobusne linije se namreč niso sproti prilagajale spremenjenim navadam potnikov in drugačnemu delovnemu ritmu. To v veliki meri velja za vožnjo z vlakom, ki je cenejša, vendar je od namembne železniške postaje do cilja treba najpogosteje uporabiti še drugo prevozno sredstvo. Poleg tega je na najbolj zasedenih linijah v konicah težko dobiti prost sedež. Več na www.dnevnik.si.
Nekateri stanovalci bi zapornice kar obdržali
Po več kot letu dni boja za ohranitev brezplačnega parkirišča so stanovalci blokov Ob žici in v Kogojevi ulici v Šiški dosegli prvo – sicer delno – zmago. Na podlagi sklepa višjega sodišča je namreč izvajalec Avto Lapa podjetje SSO konec tedna začel odstranjevati zapornice. Stanovalci ulice Ob žici in Kogojeve ulice v Dravljah so po več kot letu dni dočakali prvo sodno zmago. Potem ko so tožbo zoper Avto Lap, ki jim je na podlagi domnevne najemne pogodbe z zemljiškoknjižnim lastnikom parkirišča, podjetjem Giposs, začel zaračunavati parkirnino, na prvostopenjskem sodišču izgubili, so se pritožili na višje sodišče in to je pritožbi ugodilo. Okrajno sodišče je posledično spremenilo svoj sklep in izdalo začasno odredbo zaradi motenja posesti. Avto Lap in njegov podizvajalec, podjetje SSO, morata tako odstraniti vseh 174 zapornic. Več na www.dnevnik.si.
Karnerjeva Urbana oaza še vedno v igri
Mestna občina Ljubljana je sklenila v sodelovanju z družbama Velinvestment in Merideis Mihaela Karnerja nadaljevati pripravo dokumentacije za prostorski akt na območju nekdanje tovarne Tovil, čeprav so javnost prepričevali, da so pripravo te dokumentacije ustavili. Usoda projekta Urbana oaza družbe Velivestment, ki jo zastopata Uroš Slivnik in zaradi domnevne preprodaje anabolikov pred časom aretirani Mihael Karner, še zdaleč ni zapečatena. V to so še marca lani javnost prepričevali na mestni občini, kjer so zagotovili, da priprave predloga občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo nadaljevali. Zakaj naj bi postopek sploh ustavili, takrat na mestni občini niso pojasnili. To odločitev so utemeljili šele nedavno, ko je na plan prišel dokument, ki kaže, da je občina z investitorjema Velinvestmentom in Merideis julija lani sklenila nadaljevati izdelavo dokumentacije za pripravo prostorskega akta. Na oddelku za urejanje prostora so razložili, da so lani pripravo načrta za območje nekdanje tovarne Tovil na Viču ustavili zgolj zato, ker se je iztekel prvotni dogovor o sodelovanju pri izdelavi dokumentacije za prostorski načrt. Več na www.dnevnik.si.
Načrtovana ureditev mestnega krajinskega parka
V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib bodo kmalu zapele žage, saj želijo na ljubljanski mestni občini urediti gozd med vilo Marija Vera in Tivolskim gradom, ter med Cesto 27. aprila in bližino Šišenskega hriba. Zavod za gozdove Slovenije je drevje, ki zaradi nestabilnosti ogroža obiskovalce, poškodovano drevje in drevje, katerega posek bo prispeval k negovanosti gozda, že označil, prva pripravljalna dela pa bodo v okolici Švicarije stekla v ponedeljek. »Posek izbranih dreves, predvsem ob sprehajalnih poteh in stezah, se bo začel takoj, ko bodo vremenske razmere primerne, oziroma ko bodo tla zadosti pomrznjena,« napovedujejo na mestni občini, kjer želijo s sečnjo v čim večji meri zaščititi obstoječe poti in gozdno vegetacijo. »Desetletja brez ukrepanja bi za takšen gozd pomenila slabitev moči pri opravljanju poudarjenih funkcij. Sečnja je nasploh eden najpomembnejših ukrepov pri negi gozda, izjema velja le pri pragozdovih oziroma gozdnih rezervatih, v katerih se gozd prepušča naravnemu razvoju,« še pojasnjujejo. Več na www.dnevnik.si.
Po več kot dveh letih še vedno prazni
Najprej se je zaradi vgradnje dvigala že sama gradnja razvlekla s prvotnih 90 dni na skoraj devet mesecev, potem pa se je pošteno podaljšala še doba samevanja prostorov v podhodu pod Vilharjevo cesto. Uporabno dovoljenje zanje je ljubljanska mestna občina sicer dobila že maja 2010, a še vedno ni objavila razpisa za oddajo prostorov v najem. Lani so v občinskem oddelku za ravnanje z nepremičninami predvidevali, da ga bodo objavili med letom, zdaj pa pravijo, da bodo z oddajo še počakali, saj v prostorih še niso uredili strojnih in električnih inštalacij. Več na www.dnevnik.si.
Za silo je rentabilna zgolj v poletnih mesecih
Mestna občina Ljubljana je s tremi subvencijami v skupni višini 170.000 evrov izboljšala poslovni rezultat ljubljanske vzpenjače. »Prepričan sem, da je mesto s to odločitvijo (da zgradi vzpenjačo na grad, op. p.) gradu dalo možnost, da zadiha, Ljubljančanom pa, da ga začutijo kot del mestnega središča. Prepričan sem, da bo to zgodba o uspehu,« je julija 2005 v intervjuju za Dnevnik povedal Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana, ki je kot prvi javni zavod upravljal vzpenjačo na ljubljanski grad. Približno šest let od dne, ko so se z vzpenjačo popeljali prvi obiskovalci, pa številke kažejo vse prej kot na zgodbo o uspehu. Vsaj v poslovnem smislu. Več na www.dnevnik.si.
Klinični center magnet za parkirnine
Čeprav je v bližnji okolici kliničnega centra na voljo precej parkirnih prostorov, je parkiranje na zasebnih parkiriščih in v parkirnih hišah večinoma drago in predvsem nepraktično. Da je zaračunavanje parkirnine v okolici ljubljanskega kliničnega centra lahko dober posel, ni ugotovil samo poslovnež Jože Anderlič, ki je v neposredni bližini zgradil dve parkirni hiši, temveč tudi bližnji sosedje, ki so svoja zemljišča spremenili v parkirišča. Več na www.dnevnik.si.
Magdalenke zmagale v sporu proti državi zaradi samostana Studenice
Konvent magdalenk, ki obstaja samo še formalno, saj pri nas ne živi več niti ena pripadnica tega reda, je dobil tožbo proti državi zaradi nezmožnosti uporabe samostana Studenice. Sodišče mu je prisodilo 92.552,27 evra odškodnine. Konvent magdalenk Marije Magdalene de Poenitentia in Republika Slovenija sta se na tukajšnjem okrožnem sodišču pravdala skoraj štiri leta, od februarja 2009. Odvetnik Matej Pirih, ki v sodnih sporih zastopa Nadškofijo Maribor, je v imenu magdalenk zahteval 622.000 evrov, kolikor bi bila po njegovem prepričanju skupaj z obrestmi primerna odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe samostana Studenice pri Poljčanah. Več na www.delo.si.
Snaga bo začela obračunavati odvoz bioloških odpadkov
Obračun bo odvisen od velikosti in števila zabojnikov za biološke odpadke ter od povprečnega mesečnega števila odvozov. Na ljubljanski Snagi so se odličili, da bodo na podlagi nove uredbe o metodologiji za oblikovanje cen komunalnih storitev, začeli obračunavati odvoz bioloških odpadkov. Uredba velja od začetka leta in daje komunalnim podjetjem (in občinam) proste roke pri oblikovanju cen komunalnih storitev. Obračun bo odvisen od velikosti in števila zabojnikov za biološke odpadke ter od povprečnega mesečnega števila odvozov. Več na www.delo.si.
Načrti hitre cestne povezave s Hrvaško znova zaživeli
Konec leta naj bi vlada sprejela najboljšo različico cestne povezave med Postojno, Divačo ter mejnim prehodom Jelšane. Vlada je ta teden potrdila najustreznejšo različico hitre ceste Koper – Dragonja in sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za odsek med primorsko avtocesto in mednarodnim mejnim prehodom Jelšane. Trasa hitre ceste od Kopra do Dragonje se bo začela na koncu avtoceste pri Srminu, v začetnem delu bo potekala po trasi obstoječe hitre ceste mednarodni mejni prehod Škofije – razcep Srmin – Koper, nato pa se bo razširila iz sedanje štiripasovne v šestpasovno in zaključila na mednarodnem mejnem prehodu Dragonja. Več na www.delo.si.
Milijoni za dvorano, ki je morda nikoli ne bo
Čeprav je novomeška občina izpadla iz sodelovanja pri Eurobasketu 2013, saj ji ni uspelo zagotoviti nove športne dvorane, je v ta namen doslej porabila že več kot dva milijona evrov. Če bo Košarkarska zveza Slovenije vztrajala pri plačilu celotne kotizacije, pa se utegne ta znesek še občutno povečati. Več na www.dnevnik.si.
Mariborski radarji zabeležili že 69.000 prekoračitev hitrosti
Novi radarji za merjenje hitrosti na mariborskih cestah, ki so zanetili ulične proteste, so v prvih dveh mesecih meritev zabeležili nekaj manj kot 69.000 prekoračitev hitrosti. Iz medobčinskega inšpektorata in redarstva so danes sporočili, da bodo kazni začeli izdajati potem, ko se bodo o spornosti radarjev izrekle pristojne državne inštitucije, piše STA. Radarji so pričeli delovati 16. oktobra lani. V prvih dveh mesecih meritev je bilo skupaj evidentiranih 68.757 prekoračitev hitrosti. Skoraj polovica vseh prekoračitev se je zgodila na Meljski cesti, medtem ko ostale lokacije merilnikov hitrosti ne izstopajo iz povprečja. Več na www.delo.si.
Savinjčani vrnili že več kot tisoč smetnjakov
»Imamo že več kot tisoč odpovedi odvoza bioloških odpadkov,« je povedal Marko Zidanšek, direktor celjskega Simbia. Zaradi sprostitve cen komunalnih storitev so namreč 1. januarja začeli zaračunavati dotlej brezplačen odvoz. Vo-Ka Celje pa je začela zaračunavati odvajanje voda s streh v kanalizacijo. Simbio zbira organske odpadke v 24 občinah Savinjske regije, največ rjavih zabojnikov je v Celju. Zidanšek pravi, da nova storitev ni omejena z vladno uredbo o omejitvi podražitev do največ 30 odstotkov. V Celju za odvoz bioloških odpadkov pozimi po novem zaračunavajo 5-7 evrov za 120 in 10-14 evrov za 240-litrski zabojnik, poleti pa bo odvoz stal 9-12 evrov za manjši in 14-18 evrov za večji zabojnik. Cene je 24 občin potrdilo že pred časom. Več na www.delo.si.
Koroška bo februarja brez odlagališča
Ob zaprtju vseh obstoječih odlagališč bodo morali s Koroške kljub novemu centru za ravnanje z odpadki smeti voziti v druge regije in za to tudi plačati. Novo odlagališče Zmes namreč brez spremembe okoljske uredbe ne more začeti obratovati. Na odlagališču Zmes na Prevaljah morajo zgraditi še čistilno napravo ter pridobiti okoljevarstveno soglasje in uporabno dovoljenje, do konca aprila pa bi morali že končati s poskusnim obratovanjem. To jim zagotovo ne bo uspelo, saj sta v tristometrskem vplivnem pasu dve kmetiji in v 50 metrskem pasu še kmetijska zemljišča, ki bi jih morali za pridobitev potrebnih dovoljenj nadomestiti z drugimi, prebivalce s kmetij pa preseliti drugam. Več na www.delo.si.
Za dokončanje vrtca 20 ponudnikov, a vsi predragi
Po stečaju celjske družbe CMC, ki je v javno-zasebnem partnerstvu z občino Prevalje in banko Uni Credit gradila prevaljski vrtec, se na gradbišču že od začetka lanskega poletja nič ni premaknilo. Zdaj bo občina vrtec dokončala sama, za kar je najela zajeten kredit, spet pa se je zataknilo pri izbiri izvajalcev, saj so kljub obilici prijav za občino vsi predragi. Približno 3,5 milijonsko naložbo bi morala po prvotnih načrtih financirati banka in CMC, občina pa bi 19 let plačevala najemnino zanj, a je šlo celjsko gradbeno podjetje sredi projekta v stečaj ni ni zagotovilo svojega finančnega deleža, gradnja pa se je ustavila. Po težavah z nepoplačanimi podizvajalci in pogajanjih z banko so se v občini Prevalje odločili, da vrtec prevzamejo in dokončajo s sredstvi iz občinskega proračuna. Več na www.delo.si.
Alea Iacta še tretjič po koncesijo
Alea Iacta se je še tretjič spustila v boj za koncesijo za igralni salon v Vrtojbi, ki ga namerava uresničiti znotraj nakupovalno-zabaviščnega centra Sailaway. Svetniki občine Šempeter-Vrtojba bodo o tem vnovič odločali v četrtek, 17. januarja. Ljubljanska družba se je za koncesijo prvič potegovala predlanskega septembra, ko je od svetnikov tudi dobila soglasje, a ji tedanja Pahorjeva vlada v odhajanju koncesije nato ni podelila. Srečo so znova poskusili točno čez eno leto, a so jim tedaj svetniki soglasje odrekli. Nekaj dni kasneje pa so na omenjeni občini ugotovili, da ugotovitev rezultata glasovanja ni v skladu z zakonom. Več na www.delo.si.
Predsednik Hitove uprave proti soglasju Alei Iacti
»Občina Šempeter-Vrtojba je ena izmed lastnikov družbe Hit. Upravičeno torej pričakujemo, da boste prisluhnili interesom družbe, ki še vedno predstavlja tudi paradnega konja slovenskega igralništva,« je v pismu šempetrsko-vrtojbenskemu županu Milanu Turku med drugim zapisal predsednik Hitove uprave Drago Podobnik. »Vsi vemo, da načrti ljubljanske družbe grobo posegajo v razvojne načrte naše družbe. Hit še vedno predstavlja eno redkih preživelih in solidnih podjetij na Goriškem, ki v tem prostoru neposredno daje kruh več kot 1550 ljudem,« v pismu županu ugotavlja prvi mož novogoriškega Hita Drago Podobnik. Več na www.delo.si.
Člani tržaškega pokrajinskega sveta so na svoji zadnji seji pred dvema dnevoma zahtevali, da bi morala slovenska država predložiti dodatne študije in zagotovila, da drugi železniški tir ne bo negativno vplival na okolje na italijanski strani meje. Odziv italijanskega okoljskega ministrstva je pravzaprav zadnji korak, ki ga mora opraviti Slovenija pred sprejetjem okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Več na www.delo.si.
Ogljikov monoksid reden gost v Livadah
Izolska občina je lansko poletje ugotovila, da je veliko plinskih peči v občinskih stanovanjih v Livadah dotrajanih in potrebnih temeljitega servisa. Do konca leta so zato pregledali in popravili prav vse peči v občinskih stanovanjih, štiri peči so zamenjali, najemnikom pa so dali tudi natančna navodila, kako naj s plinskimi pečmi in napeljavo ravnajo, da bi preprečili morebitne nesreče. Zastrupitve z ogljikovim monoksidom so v izolskih Livadah pogoste, vendar se jih k sreči večina ne konča tragično. Je pa leta 2006 v kopalnici v Livadah zaradi zastrupitve umrlo mlado dekle. Več na www.dnevnik.si.
Pred upravno enoto v Luciji so predstavniki civilne iniciative za zeleno in pravičnejšo občino včeraj začeli zbirati overjene podpise proti pozidavi območja v Kampolinu, kjer želi piranska občina skupaj s podjetjem DIB3 urediti manjšo stanovanjsko sosesko s 42 stanovanji za mlade družine, pripadajočo podzemno garažo, igrišče za otroke in park. Nasprotniki pozidave so prepričani, da je v piranski občini že dovolj stanovanj in da bi s pozidavo uničili še zadnji zeleni košček v tem delu Lucije. Decembra so pri zahtevi proti pozidavi že zbrali 984 podpisov, ki so jih sicer zbirali od vrat do vrat, če zdaj do 6. februarja zberejo 720 overjenih podpisov na upravni enoti, pa bo morala piranska občina glede pozidave razpisati referendum. Več na www.dnevnik.si.