Nedavno se je zaključil urbanistični natečaj za središči naselij Dobrova in Polhov Gradec. Tokrat ni šlo za projekten natečaj, katerega cilj bi bil med drugim izbor projektanta. Ni šlo niti za urbanističen natečaj, s katerim bi zasebni investitorji s pomočjo občine predvsem poskušali upravičevati posege na meji legitimnosti, kot je včasih slučaj. Šlo je preprosto za iskanje rešitev, ki bi obe vodilni naselji občine, ki se nekako bori s svojo primestnostjo naredili bolj središčni. Zmagovalne rešitve bodo podlaga pri nadaljnjih postopkih prostorskega načrtovanja. Nič več kot to. In prav ta navidezna neambicioznost natečaja, ki se je žal odrazila tudi v razmeroma nizkem nagradnem fondu, je natečaj naredila še posebej zanimiv.
Sodelavci IPoP smo tudi tokrat na natečaju sodelovali v skupini Maja Farol. Naše rešitve so prejele tretjo nagrado v Dobrovi in priznanje v Polhovem Gradcu. V Dobrovi so prvo nagrado prejeli Uroš Razpet, Anja Planišček, Gašper Medvešek, Klara Bohinc, Matej Delak, Saša Regoršek in Eva Senekovič, v Polhovem Gradcu pa Maruša Zorec, Maša Živec in Uroš Rustja. Vsi nagrajenci so objavljeni na spletni strani ZAPS.
Rešitev skupine Maja Farol je presegla okvire podane naloge in podala razmislek o prostoru občine, oziroma Gradaške doline v celoti. Kot ključni povezovalni projekt obeh vodilnih, posledično pa tudi ostalih naselij v dolini je rešitev ponudila “kolesarsko magistralo” po dolini in navezavo na sosednje občine, Ljubljano, Brezovico in Horjul. Magistrala bi pomenila prometno infrastrukturo, ki bi omogočila preboj na področju trajnostne mobilnosti in povezovalni projekt obeh ureditev, po katerih je spraševala natečajna naloga. Pomenila bi možnost Ljubljanskega izhoda v kakovostno krajino in na ta način tudi povečala razvojne možnosti turizma v občini. Nesprejemljivo in škandalozno je, da se celo po ljubljanskem OPN tik pred občinsko mejo končajo vse kolesarske poti, čeprav sta občinsko središče Dobrove in center Ljubljane oddaljena le 8 km.
Priložnost za sodelovanje v širšem prostoru in glavni adut Dobrove pri tem pa so načrtovani suhi zadrževalniki v okolici Dobrove, ki bi jih lahko Dobrova izkoristila v svoj prid in z njimi vred dobila tudi rekreacijsko in prometno infrastrukturo, saj je gradnja kolesarskih in pešpoti na protipoplavnih nasipih prej pravilo kot izjema.
Pri oblikovanju konkretnih rešitev smo se držali treh načel: trajnostne mobilnosti, združevalnega pomena javnega prostora ter sinergije med projekti.
Trajnostna mobilnost
Pri prostorskih ureditvah dajemo prednost pešcem, kolesarjem in javnemu prometu pred avtomobili. Gradaško dolino s kolesarsko magistralo in pešpotjo povežemo od Polhovega Gradca do Dobrove in naprej proti Ljubljani, tako da služi vsakodnevnim potem in nedeljski rekreaciji. Motornega prometa ne vodimo mimo naselij. Namesto gradnje dragih in nepotrebnih obvoznic motorni promet umirimo in kultiviramo, skupni prometni prostor v naseljih pa naredimo hodljiv, varen in prijazen.
Javni prostor združuje
Javni prostor predstavlja povezovalni element v lokalni skupnosti in ključni identifikator naselja. Pri oblikovanju javnega prostora stremimo k temu, da vanj pripeljemo vse uporabnike in tako gradimo skupnost. Javni prostor je brez javnosti tudi brez pomena. Da javni prostori ne bi samevali, v njih združujemo čim več funkcij in prometnih tokov pešcev, kolesarjev, pa tudi avtomobilistov. Tudi cesta je namreč javni prostor. Pri nizkih hitrostih prometa je varnost pešcev na skupnem prometnem prostoru dobra, saj se vozniki vedejo odgovorno.
Sinergija projektov
Z združevanjem in povezovanjem različnih projektov jih lažje uresničujemo, z njimi pa dosegamo tudi dodatne, sinergijske učinke. Ker pametno povezujemo projekte z več področij, investicije različnih financerjev, njihovi učinki presegajo ozke cilje posamezne investicije. Z manj sredstvi tako lahko dosežemo večje sinergijske učinke, če le uspemo uskladiti interese in povezati posamezne projekte v skupno zgodbo.
Jutri, 9. 1. 2013 ob 18:00 uri bo otvoritev razstave v Dobrovi. Do tja je iz Ljubljane le 8 km, čeprav kolesarske magistrale (še) ni, se lahko do tja ne glede na plane udobno pripeljete s kolesom, če pa ne utegnete, si lahko za silo rešitve ogledate na spletni strani ZAPS. Vabljeni!
Avtorstvo grafičnega materiala: Maja Farol
