Med nedavnim protestom, imenovanim prva vseslovenska ljudska vstaja, je udeležence protesta na osrednjem prizorišču na Trgu Republike v Ljubljani pričakala obsežna policijska zapora trga. Obsegala je večino osrednjega dela trga ter Šubičevo cesto, nadaljevala pa se je tudi po ostalih ulicah okoli stavbe parlamenta. Udeležencem protesta so ostali na voljo pretežno le robovi sicer obsežnega trga, s čimer je bila precej zmanjšana tako kapaciteta trga kot tudi možnost osrediščenja protesta.
Še obsežnejša je bila zapora trga naslednji dan, ko je med uradno proslavo Dneva samostojnosti in enotnosti potekal Protestival, protest s kulturnim programom. Trg Republike je bil takrat zaprt v celoti, skupaj s širšo okolico od opere do vladne stavbe, s čimer so policisti očitno želeli predvsem omogočiti poslancem in gostom slavnostne seje v Državnem zboru RS varen prehod do osrednje državne proslave v Cankarjevem domu na drugi strani trga.
Je bila varnostna ocena pravilna?
Ravnanje policije je razumljivo z vidika preteklih izkušenj, predvsem s študentskih protestov v letu 2010 ter s protestov 30. novembra 2012, ko se je organizirana skupina izgrednikov lotila samih policistov. Kot so s policije zatrdili za Dnevnik, so med Protestivalom zgolj izvajali »splošne policijske naloge, kot so varovanje ljudi in premoženja, ter druge naloge v zvezi z varovanjem določenih oseb.« Pojasnili so, da policija izvaja ukrepe glede na zbrane informacije in predvidevanja in prilagaja svoje aktivnosti glede na varnostno situacijo. Psiholog dr. Peter Umek s fakultete za varnostne vede je za Dnevnik razložil, da je policija očitno ocenila, da je situacija lahko nevarna.
A čeprav so bili ukrepi policije opravičjlivi, so se mnogim zdeli močno pretirani. Tako je direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik za Dnevnik ocenil, da so bile varnostne ocene dogodka na dan proslave ob Dnevu samostojnosti in enotnosti predimenzionirane. Da so bili nekateri ukrepi pretirani, se je strinjal celo nekdanji načelnik slovenske policije, sociolog Pavle Čelik, ki je sicer ravnanje policije zagovarjal, politični filozof Luka Omladič pa je ugotovljal, da Ljubljana ni bila tako zaprta niti med osamosvojitveno vojno.
Poseg v ustavno pravico do zbiranja in združevanja je radikalen ukrep
Zakaj so pretirani varnostni ukrepi sporni? Policija s takšnimi ukrepi posega v uresničevanje ustavne pravice do zbiranja in združevanja na javni površini. Ustava to sicer dopušča, če to zahteva javna varnost, a gre za precej radikalen ukrep. Kot je pojasnil Varuh človekovih pravic pri enem izmed obravnavanih primerov na to temo, pravica do zbiranja in združevanja izvira iz načela demokracije in je tesno povezana s svobodo izražanja. Poseg v pravico do zbiranja po mnenju varuha lahko pomeni poseg v svobodo političnega delovanja, ki zajema tako delovanje političnih strank kot tudi dejanja posameznih državljanov, in ki je osrednjega pomena za vsako demokratično družbo, če naj temelji na vrednotah pluralizma, enakosti in učinkovitega vpliva ljudstva na izvrševanje državne oblasti.
Pri zapiranju trgov in ulic torej ne gre le za varnostna vprašanja, ki vključujejo tudi teme obvladovanja in nadzora nad prostorom, temveč za širša vprašanja odnosa med urejanjem prostora in družbeno ureditvijo. Pojem javnega prostora, kakršnega poznamo danes, in za katerega je značilno, da je pod enakimi pogoji dostopen vsem, se je namreč razvil v Evropi takorekoč hkrati s sodobno demokratično družbeno ureditvijo. Od srednjega veka so bili veliki odprti prostori v mestih povezani skoraj izključno z monumentalnimi objekti ob njih in s cerkveno ali posvetno oblastjo, ki je določala njihovo rabo. Drugačno pojmovanje prostora in pojav novih vrst javnih prostorov se v Evropi razvija od 18. stoletja naprej z liberalnim modelom države in se povezuje s pojmom meščanske javnosti, kot ga je utemeljil Habermas. Gre za javnost v najširšem pomenu besede, sestavljajo pa jo v publiko zbrani posamezniki, ki razpravljajo o javnih zadevah in se dogovarjajo o zadevah občega interesa.
Trg Republike od monumentalnega trga oblastnikov do javnega prostora in nazaj
Medtem ko se je razprava o javnem prostoru v zadnjem desetletju ali dveh vrtela predvsem okoli vprašanj privatizacije in komercializacije javnega prostora, ob hkratnem upadanju njegovega pomena za javno življenje, je z gibanji Occupy Wall Street in Indignados v Španiji, pa tudi z demonstracijami v okviru Arabske pomladi, ponovno prišla v ospredje vloga javnih prostorov za demokratično družbo. V tej razpravi bo očitno lahko postal svojska študija primera tudi Trg Republike v Ljubljani.
Veliki mestni trgi, kakršen je Trg Republike ali pa prenovljeni Trg Leona Štuklja v Mariboru, so v prvi vrsti namenjeni prav javnim zborovanjem. Na njih potekajo javne prireditve, državne proslave, a seveda tudi protesti, kot manifestacija svobode izražanja v demokratični družbi. Čeprav je Trg Republike nastal kot monumentalni trg oblastnikov, se je že med dolgim nastajanjem preobrazil v svojevrsten javni prostor, ki je bil 21. novembra 1988 priča tudi prvim zares množičnim protestom. Tem je kasneje služil še velikokrat. Z zaporo pred protesti se njegova vloga spet odločno nagiba k izvornemu namenu.
Odločitev o obsegu varnostnih ukrepov ob protestih dejansko pomeni odločitev o obsegu svobode političnega delovanja in s tem ključno vpliva na učinkovito delovanje demokracije. Takšna odločitev se zato ne tiče zgolj varnostnih tveganj, pač pa je neobhodno prvovrstna politična odločitev, ki tehta med javno varnostjo in pravico do zbiranja v javnem prostoru. In kot je za Dnevnik opozoril dr. Umek je v psihološkem smislu slabo, da je tudi fizični razmik med oblastjo in ljudstvom vedno večji.
