Ograje so prikaz oddaljenosti politike od ljudi

Politiki z ograjo varovali svoj imidž

Minulo soboto zvečer je med parlamentarno stavbo in Cankarjevim domom zevala praznina, po kateri so hodile temne silhuete. Prikaz oddaljenosti politike od ljudi, ločenih z jekleno ograjo, bi ne mogel biti nazornejši. Policisti so 22. decembra, ko sta v parlamentu potekali slavnostna seja in predsedniška zaprisega Boruta Pahorja, čemur je v Cankarjevem domu sledila proslava obletnice plebiscita, ograje postavili najdlje doslej. Zaprto je bilo vse območje od opere do stavbe vlade, odprt pa je ostal »skrivni« prehod iz vlade proti Rimski cesti. Več na www.dnevnik.si.

Že januarja želijo staro ceno vozovnic

Čeprav so sindikati umaknili pobudo za referendum na zakon o izvajanju proračuna za leto 2013, bodo januarja dijaki in študenti za mesečne vozovnice morali odšteti do 15 evrov več kot pretekle mesece. Dijaki in študenti bodo za januarske mesečne vozovnice za javni promet, kot kaže, odšteli od 5 do 15 evrov več, kot so zanje plačevali od septembra letos, ko je ministrstvo za infrastrukturo in prostor uveljavilo nov sistem subvencioniranih vozovnic. Tisti, ki so od svojega doma do kraja šolanja oddaljeni manj kot 60 kilometrov, bodo za mesečno vozovnico po novem namesto 20 odšteli 35 evrov. Dijaki in študenti, ki se izobražujejo v kraju, ki je več kot 60 in manj kot 90 kilometrov oddaljen od kraja bivanja, bodo za mesečno vozovnico namesto 30 plačali 40 evrov, tisti, ki bivajo več kot 90 kilometrov daleč od doma, pa bodo namesto 50 plačali 60 evrov. Februarja pa bodo za iste vozovnice znova plačevali po cenah, ki so veljale od letošnjega septembra do vključno decembra. Več na www.dnevnik.si.

Dijaki in študenti v primeru dražjih vozovnic napovedujejo protest pred parlamentom

Študentska in dijaška organizacija Slovenije (ŠOS in DOS) od vlade zahtevata, da cene januarskih subvencioniranih mesečnih vozovnic vrne na dosedanjo raven. To naj uredijo do 2. januarja 2013, sicer bodo dijaki in študenti “primorani organizirati” množični protest dijakov in študentov, so sporočili iz organizacij. Potem ko je ministrstvo za infrastrukturo in prostor zaradi referendumske pobude za zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti dvignilo cene vozovnic, v študentski in dijaški organizaciji pristojne ponovno pozivajo, naj jim pojasnijo razloge za napovedano podražitev. Menijo namreč, da predstavljeni razlogi, kot je proračunska blokada za leto 2013, zdaj, ko je referendumska pobuda umaknjena, niso več relevantni, prav tako pa niso v skladu z dosedanjimi dogovori in pojasnili med resornimi ministrstvi in ŠOS. Ti so bili namreč, kot so zapisali v sporočilu za javnost, usmerjeni v iskanje najboljših rešitev za zaščito mlade generacije, ne pa v njihovo breme. Več na www.dnevnik.si.

Vozovnice za dijake in študente ponovno cenejše februarja

Z ministrstva za infrastrukturo in prostor so danes sporočili, da bodo sedanjo, nižjo raven cen subvencioniranih mesečnih vozovnic za dijake in študente s spremembo pravilnika dosegli ponovno s 1. februarjem 2013. Januarske vozovnice pa bo treba plačati po višji ceni. Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, morajo biti namreč vozovnice “načeloma v predprodaji v skladu s predpisi konec (vsakega preteklega) meseca”. S spremembami pravilnika so tako po njihovih besedah zagotovili predprodajo subvencioniranih mesečnih vozovnic za mesec januar 2013 od 24. decembra 2012 naprej. Več na www.dnevnik.si.

Škis: Razlog za podražitev vozovnic očitno ni bila referendumska pobuda

Zveza Škis ob predvidenem povišanju cen mesečnih vozovnic za dijake in študente ugotavlja, da se je znova izkazalo, da so dijaki in študenti le orodje za manipulacijo med javno-političnimi deležniki, medtem ko resne težnje za izboljšanje položaja mladih med njimi ni. Ugotavljajo namreč, da razlog za podražitev očitno ni bila referendumska pobuda. Več na www.dnevnik.si.

Podražitve storitev napovedale domala vse občine

Vsaj ducat občin je že podražilo komunalne storitve. V javnih podjetjih tarnajo, da zaradi zamrznjenih cen že nekaj let poslujejo z izgubo, zato je dvig cen neizbežen. Občine množično dražijo komunalne storitve. Potem ko je z začetkom letošnjega leta začela veljati spremenjena uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja, imajo občine proste roke pri oblikovanju cen komunalnih storitev. Doslej je moralo ministrstvo za kmetijstvo in okolje soglašati s cenami, ki so jih predlagale občine, zdaj pa morajo občine pridobiti soglasje ministrstva le, ko gre za več kot 30-odstotne podražitve cen. Več na www.dnevnik.si.

Ministrstvo bo reguliralo prevelike podražitve komunalnih storitev

Vlada je sprejela dopolnitve uredbe oblikovanja cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je s 1. januarjem 2013 predvidela prosto oblikovanje cen komunalnih storitev. Dopolnitev uredbe vsebuje prag regulacije v primeru več kot 30-odstotne podražitve. Vlada je 15. novembra sprejela uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja, ki je s 1. januarjem 2013 predvidela prosto oblikovanje cen Več na www.delo.si. komunalnih storitev. Več občin je napovedalo občuten dvig cen, ki so bile dolgo zamrznjene.

Zamrznitve komunalnih cen ni videti, podražitve pač

Z januarjem se končuje desetletje zamrznjenih cen komunalnih storitev. Zaradi napovedanih vrtoglavih podražitev, tudi stoodstotnih, je računsko sodišče državo pozvalo, naj zamrznitev podaljša v leto 2013 oziroma do priprave mehanizmov za nadzor cen. A poziv je za zdaj naletel na gluha ušesa. Država se še ni odzvala na pobude za novo zamrznitev cen komunalnih storitev, ki bodo z januarjem poskočile tudi za dvakrat. Več na www.delo.si.

Zaprosili za pomoč evropskega solidarnostnega sklada

Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so evropski komisiji posredovali vlogo za dodelitev sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije zaradi škode, ki so jo povzročile oktobrske poplave. Slednje so po ocenah terjale za skoraj 360 milijonov evrov škode, v znesek pa ni vštet izpad prihodka v gospodarstvu. Finančna ocena škode znaša več kot odstotek slovenskega bruto nacionalnega dohodka, so sporočili z ministrstva. Država članica Evropske unije lahko zaprosi za pomoč iz solidarnostnega sklada, ko ob večji naravni nesreči nastane za več kot 3 milijarde evrov škode ali več kot za 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Odločitev evropske komisije bo znana predvidoma v drugi polovici leta, in če bo vloga pozitivno rešena, bodo Sloveniji odobrili sredstva v višini največ šestih odstotkov ocenjene škode. Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da si lahko zagotovo obetamo več sredstev, kot smo jih prejeli za odpravo posledic poplav leta 2010 (nekaj več kot 7,4 milijona evrov). Več na www.dnevnik.si.

Komunalna podjetja (spet) nimajo kam s kupi embalaže

Vsak konec leta ista zgodba – družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne sprejemajo več embalaže od komunalnih podjetij, kjer se kupi tega odpadka kar kopičijo. Vpleteni prelagajo odgovornost drug na drugega, v očitno sistemski problem pa noče poseči (še) nihče. »Družbe za ravnanje z odpadno embalažo so že septembra začele omejevati odvoz embalaže, novembra se je pri nas nakopičilo že skoraj 90 ton tega odpadka, ki nam ga je uspelo odpeljati v Ljubljano v podjetje Papir servis, ki je podizvajalec podjetij Interseroh in Slopak. Ker pa ti dve podjetji ne želita sprejeti obveznosti za to embalažo, nas je Papir servis obvestil, da moramo v dveh tednih odstraniti to embalažo iz njihovega skladišča ali pa bomo dolžni poravnati vse stroške. Vsa zadeva postaja počasi nevzdržna, na našem platoju pa se novi kupi spet kopičijo,« je potožil direktor Komunale Tržič Sebastijan Zupanc. Po njegovi oceni je pri javnih komunalah ali pri podizvajalcih družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ta hip skladiščenih okoli dva tisoč ton odpadne embalaže. Poleg Tržiča naj bi bile težave še v Mariboru, Kopru in Novem mestu. Več na www.dnevnik.si.

Visoko šolstvo 2013: gradnja fakultet ne bo zastala

Kaj sta slovenski akademski sferi prinesla Božiček in Dedek Mraz? Zdi se, da je »darila« nosil kak manj prijazen mož, saj se ji menda ne napoveduje skoraj nič dobrega. Še naprej bo izgubljala proračunski denar, čeprav kaže, da malo manj, kakor je grozilo sprva. Dobra novica za slovensko visoko šolstvo pa bo gotovo to, če v novem letu ne bo zastala predvidena gradnja novih fakultet in študentskih domov – med že začetimi projekti sta v Ljubljani fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter fakulteta za računalništvo, v Mariboru pa medicinska fakulteta. Za zdaj ni veliko upanja, da bodo začetek gradnje le dočakale ljubljanske umetniške akademije. Več na www.delo.si.

Inšpektorje zaščitila pred zvedavo javnostjo

Javnost ne more zvedeti, kako gradbena inšpekcija pripravlja prednostni seznam črnograditeljev, »zrelih« za prisilno odstranitev nezakonito zgrajenega objekta. Javno razkritje takih informacij bi namreč lahko povzročilo hude motnje pri delovanju organa. To je bistvo nedavne zavrnilne odločbe informacijske pooblaščenke. Tako nam niti z njeno pomočjo ni uspelo priti do dokumenta Inšpektorata za promet, energetiko in prostor (IRSPEP), iz katerega bi lahko razbrali, kakšno metodologijo uporabljajo pri razvrščanju posameznih črnih gradenj. Več na www.delo.si.

Občina od večnih gradbišč nima veliko

Če bodo investitorji želeli zaradi gradnje ali obnove stavb na javnih površinah postaviti gradbeni oder ali gradbiščno ograjo, bodo morali mestni občini plačati ustrezno uporabnino ne glede na to, za koliko časa bodo “okupirali” javno površino. Več na www.dnevnik.si.

Zaključuje se praznično vzdušje v Ljubljani

Praznično vzdušje, ki je Ljubljano napolnjevalo od začetka minulega decembra, se z zaprtjem prazničnega sejma na ulicah v središču mesta danes zaključuje. V mesecu dni se je na različnih lokacijah zvrstilo več koncertov in drugih prireditev, na prostem je silvestrovalo več kot 40.000 ljudi, ki pa zaradi megle ognjemeta z gradu niso videli. Tradicionalni praznični sejem na Pogačarjevem trgu, na Bregu, Cankarjevem nabrežju, Prešernovem in Kongresnem trgu je skupno obsegal 35 sejemskih hišic. Poleg tradicionalnih koncertov, sprevodov Miklavža in dedka Mraza ter drugih prireditev je bila letošnja novost prazničnega dogajanja drsališče na Kongresnem trgu. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljana 2013: Slovo od lisic

Ali bo del Slovenske ceste septembra prihodnje leto za vedno ostal nedostopen za osebna vozila, še ni uradno potrjeno, je pa to ena izmed napovedi župana Jankovića, ki bo zagotovo še razburjala tako meščane kot obiskovalce in trgovce ter podjetnike, ki imajo v tem delu mesta svoje poslovalnice. Med dogodki bo gotovo najpomembnejše evropsko prvenstvo v košarki. V Ljubljani bo potekal tako predtekmovalni kot tekmovalni del. Za potrebe prvenstva bo občina spomladi začela obnavljati Halo Tivoli. Naložba bo stala pet milijonov evrov, v dvorani pa naj bi svoj prostor dobili tudi igralci curlinga. Več na www.delo.si.

“Ljubljana bo do 2014. težko prišla med prvih deset”

Tjaša Ficko je zvesta sodelavka Zorana Jankovića še iz časa njegovega vodenja Mercatorja. Nekdanja vodja odnosov z javnostjo Mestne občine Ljubljana je pred dvema letoma postala peta podžupanja, ki naj bi skrbela za prepoznavnost Ljubljane in korporativno komuniciranje, se pravi naj bi na neki način izpolnjevala županove obljube, da se bo Ljubljana na Mercerjevi lestvici kakovosti življenja prebila med prvih deset na svetu. Več na www.delo.si.

Da bi Ljubljana bila tudi najbolj kreativno mesto na svetu

»Dobrodelni coworking za dobro karmo,« smo na facebooku prebrali o dogodku. Le kdo si ne želi dobre karme, lepo vas prosimo. In smo šli proti Kinu Šiška, ki kreativne svobodnjake z vseh vetrov ob četrtkih gosti že od januarja. »Coworking je nekakšna skupnost svobodnjakov, ki se zavzema za oblikovanje prostorov, kamor kreativci in drugi samozaposleni lahko pridejo delat. Tam delijo svoje znanje, izkušnje, sodelujejo pri projektih, si medsebojno pomagajo in razvijajo nove koncepte,« začne razlago o tovrstnem sodelovanju Luka Piškorič, ki skupaj z Evo Perčič in Markom Orlom vodi iniciativo Slovenia Coworking. V kotlini so jo zagnali v začetku leta, doslej pa se je ob četrtkovih popoldnevih med peto in deveto popoldan, ko gostujejo v Kino Šiška spletlo že precej novih vezi, napletla pa že vrsta novih idej. Več na www.delo.si.

Pri gradnji nadomestnega odlagališča Snage še veliko neznank

Najpomembnejši cilj Snage do leta 2016 je dokončanje regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). Poleg tega bo pomemben projekt nadomestitev zapolnjenega odlagališča na Barju. A nova lokacija sploh še ni dokončno določena. To sta ključna investicijska izziva javnega podjetja iz strateškega načrta do leta 2016. Potem ko je Mestna občina Ljubljana poleti končno izbrala izvajalca gradnje za RCERO, naj bi v drugi polovici letošnjega leta začeli graditi glavne objekte. Znano je, da je to eden največjih projektov v državi, ki naj bi stal 155 milijonov evrov, od tega bo približno polovica (77,5 milijona evrov) financirana iz evropskih sredstev. Več na www.delo.si.

Še tri občine bodo vozile smeti v Ljubljano

Od 16 občin, ki so bile vključene v zdaj že pozabljeni projekt RCERO NIK, so štiri že prestopile v Ljubljano. Kje bo odpadke po letu 2015 odlagalo preostalih 12 občin, za zdaj še ni jasno. Več na www.dnevnik.si.

Karnerjev projekt na Viču nadaljujejo v tajnosti

Stanovanjski projekt Mihaela Karnerja Urbana oaza na območju nekdanje tovarne Tovil na Viču »tajno« nadaljujejo, četudi je vodja mestnega oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek še 28. marca lani zagotavljal, da »se priprava podrobnega občinskega prostorskega načrta ne bo nadaljevala«. Dokument z naslovom »Dogovor o sodelovanju pri izdelavi dokumentacije za pripravo OPPN za območje med Jamovo cesto in bivšo tovarno Tovil« so namreč podpisali ljubljanski župan Zoran Janković, direktor družbe Velinvestment Uroš Slivnik in direktor podjetja Merideis, trgovanje z nepremičninami, Avguštin Karner 9. julija letos. To pomeni, da je projekt zaradi odmevne aretacije Mihaela Karnerja v Avstriji »miroval« le dobre tri mesece, zdaj pa ga pripravljajo daleč od oči javnosti in mestnega sveta. Več na www.delo.si.

Dražji najem grobov

Z vstopom v novo leto so začele veljati nove cene pokopaliških dejavnosti, ki jih je ljubljanski mestni svet na predlog javnega podjetja Žale potrdil minulo poletje. Ljubljančani bodo po novem morali za najem grobov in grobnic ter prostora za raztros pepela plačati 8,8 odstotka več kot lani. Povišanje cen naj bi bilo posledica naraščajočih stroškov dela in materialov pri pokopališki dejavnosti, ki že več let ustvarja negativen poslovni rezultat. Ljubljančani bodo morali za letni najem grobov, grobnic in prostora za raztros pepela na pokopališčih, ki jih upravljajo Žale, plačati od 1,7 do 18,8 evra več kot lani. Več na www.dnevnik.si.

Danes zastara še zadnje očitano kaznivo dejanje v zadevi Zbiljski gaj

V zadevi Zbiljski gaj danes zastara še zadnje očitano kaznivo dejanje, zadeva pa tako nikoli ne bo dobila pravnomočnega sodnega epiloga. Senat ljubljanskega višjega sodišča je namreč razveljavil sodbo prvostopenjskega sodišča in zadevo poslal v ponovno odločanje, vendar pa je danes pretekel 10-letni zastaralni rok za še zadnje očitano dejanje. Več na www.dnevnik.si.

Center Domžale z mrtve točke?

Domžalski proračun naj bi v naslednjem letu znašal 30,5 milijona evrov. Proračun za leto 2014 bo po besedah župana Tonija Dragarja zaradi upada prihodkov manjši. »V proračuna, ki smo ju pripravljali skoraj pol leta, zaradi številnih nejasnosti še niso vključene najpomembnejše razvojne naložbe,« je pojasnil župan. Za dobrih 17 milijonov evrov vredno posodobitev čistilne naprave Domžale-Kamnik bi morala osem milijonov primakniti EU, dva milijona evrov država, preostalo pa šest občin. Drugo veliko naložbo Center Domžale že desetletja drži v šahu trgovski center Tuš, ki znova obljublja, da bo naslednje leto v naložbo vendarle zagrizel. Z izgradnjo vrtca Ihan v marcu 2013 in vrtca Palček na Viru v septembru 2013 ter vrtca v Krtini v letu 2014 naj bi v občini z doslej kroničnim pomanjkanjem mest v vrtcih, uspelo ukrotili tudi to prostorsko stisko. Več na www.dnevnik.si.

Jeseničani so jo vzeli za svojo, a živi bolj za konec tedna

Kar nekaj let so čakali Jeseničani na novo pokrito tržnico na območju Stare Save. Najprej se je vlekla gradnja, ki je sicer stala več kot štiri milijone evrov, nato so neuspešno iskali koncesionarja, nazadnje pa posel oddali domačemu računovodskemu podjetju A-kont Jesenice, kjer bo posebej za tržnico zadolžen Mario Ivankovič, ki že uresničuje nekaj napovedanih idej od posebnih dogodkov (zelo dobro se je prijel »bolšjak«) do privabljanja ponudnikov s celotne Gorenjske ter celo Primorske. Jeseničani so v tem mesecu dni tržnico vzeli za svojo in je zelo dobro obiskana. A vsaj za zdaj bolj ob koncih tedna, ko je tudi branjevk nekajkrat več kot ob delovnikih in je menda že kar težko dobiti prosto stojnico. Več na www.dnevnik.si.

Zimska bohinjska katastrofa z vremenom in obiskom

Nekoč elitni hotel Zlatorog v teh dneh lepo ponazarja klavrno podobo Bohinja in bohinjskega turizma. Zaprt je že vso jesen, novih najemnikov ni, pridružila pa sta se mu tudi hotela Bohinj na Ribčevem Lazu in že dolga leta zaprt Ski hotel na Voglu. Nekoč znano zimsko središče je v teh dneh žalostno. Župan Franc Kramar ocenjuje, da ob spletu znanih zapletov z lastnikom večine hotelov, namreč vsi trije omenjeni hoteli so last podjetnika Zmaga Pačnika, v Bohinju skušajo ponuditi, kar pač imajo. »Res je, da toliko zaprtih hotelov še ni bilo, in tu smo pač nemočni,« je rekel Kramar. Več na www.dnevnik.si.

Vodstvu občine očitajo, da se z lastniki ne zna pogajati

V Lučah med tistimi, ki so naklonjeni gradnji protipoplavne zaščite in obvoznice, ki bi se glede na pridobljen evropski denar in tudi na vladi potrjen državni prostorski načrt že zdavnaj morala začeti, in tistimi, ki temu nasprotujejo, še vedno vre. Pisali smo, da so se župan Ciril Rosc in še devet od enajstih svetnikov občine Luče podpisali pod odprto pismo, ki so ga nedavno prejela vsa gospodinjstva v občini. V njem so občane seznanili z nekaterimi dejstvi, povezanimi z gradnjo obvoznice in prepotrebno gradnjo protipoplavne zaščite, ki bi spodnji del Luč trajno varovala pred stoletnimi vodami. Med drugim so zapisali, da ne razumejo posameznih lastnikov, med katerimi so tudi taki, ki na območju Luč sploh ne živijo, da zavirajo začetek gradnje s tem, ko ne pristanejo na odkup zemljišč, za kar naj bi jim bila ponujena več kot sprejemljiva cena. Več na www.dnevnik.si.

Za izboljšanje kakovosti zraka bo potrebnih 60 milijonov evrov

Država in zasavske občine se še vedno niso dogovorile, v kolikšni meri bo katera od njih financirala ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju, vendar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje po novem ugotavljajo, da to ne bo tak problem. Občine na finančno projekcijo predvidenih ukrepov še čakajo. Več na www.dnevnik.si.

Minister obljubil denar za obnovo

Ali bo obnova stavbe Srednje šole Kočevje, ki jo je minuli četrtek zajel požar, končana do prvega septembra letos ali ne, je odvisno predvsem od ugotovitve, ali je požar poškodoval nosilno konstrukcijo pritličja. »Upamo, da ne,« je po včerajšnjem ogledu premočenega pritličja in pogorišča prvega nadstropja dejal šolski minister Žiga Turk. Ta se je na sestanku z ravnateljico Gimnazije in srednje šole Kočevje Meto Kamšek in kočevskim županom Vladimirjem Prebiličem dogovoril, da bo za potek obnove odgovorna tričlanska projektna skupina. Več na www.dnevnik.si.

Za zdaj na športno vzgojo z avtobusom

Zadnji šolski dan pred novoletnimi počitnicami je bil za 258 mirnopeških šolarjev in njihove učitelje prvi dan, ki so ga preživeli v novi, sodobni šoli, poimenovani po njihovem rojaku, pesniku Tonetu Pavčku. »V stari šoli je primanjkovalo učilnic, saj smo morali zaradi izjemnega porasta otrok v zadnjih letih vse več prostorov namenjati vrtcu, ki se je tudi že preselil v novo šolsko stavbo,« je dejal ravnatelj šole Danijel Brezovar. Vrednost celotnega projekta znaša 6,4 milijona evrov, od tega 40 odstotkov denarja zagotavlja ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Več na www.dnevnik.si.

Maribor z novim letom postaja Evropska prestolnica mladih

Po Evropski prestolnici kulture Maribor z novim letom postaja še Evropska prestolnica mladih. Pred tem je to leta 2009 bil Rotterdam, sledila sta Torino in Antwerpen, žezlo pa prevzema od Brage. Preden bo prestolovanje predal Solunu, bo Maribor spodbujal izvajanje novih idej in inovativnih projektov v zvezi z aktivno udeležbo mladih v družbi. Čeprav ne gre za tako obsežen in finančno zahteven projekt, kot je bil projekt Evropske prestolnice kulture, pa ga bodo v Mariboru vseeno morali prilagoditi gospodarskim, pa tudi trenutnim političnim razmeram v mestu. Tako med drugim ne bodo pripravili nobenega razkošnega uradnega odprtja dogodka, kljub temu pa želijo januarja pripraviti manjšo otvoritev in povabiti mlade, da se udeležijo dogajanja. Več na www.dnevnik.si.

Državi zmanjkalo denarja, arheologi zapuščajo samostan

Državi je zmanjkalo denarja za restavratorska in arheološka dela v ptujskem dominikanskem samostanu, zato jih bo restavratorski center te dni prekinil. Opravil bo samo še zadnja dela v cerkvi, da bodo gradbeniki do konca februarja lahko dokončali dvorano. »Nobenih zagotovil še nimamo, ali denar za nadaljevanje obnove samostana bo ali ne,« pravi vodja obnove dominikanskega samostana Robert Peskar. Več na www.delo.si.

Zaskrbljeni starši zahtevajo pločnik za varnost svojih otrok

Krajani treh naselij v Slovenskih Konjicah zaradi varnosti svojih otrok zahtevajo od občine, da najkasneje so začetka novega šolskega leta poskrbi za izgradnjo pločnika, župan Miran Gorinšek pa jim zaman pojasnjuje, da bo projekt stal več kot pol milijona evrov in da ga ne morejo uresničiti tako hitro, kot si ljudje želijo. »Naši otroci niso deležni takšne pozornosti, kot jo imajo otroci v mestnem jedru, in to ni pravično,« opozarjajo krajani Spodnjih Prelog, Zgornje Pristave in Polen v Slovenskih Konjicah in od občine ter župana Mirana Gorinška zahtevajo, da poskrbi za varnost otrok. Več kot sto krajanov je podpisalo peticijo, v kateri so znova opozorili, kako nujno potrebna je izgradnja pločnika ob zelo prometni cesti, po kateri 55 otrok vsak dan hodi v šolo. Več na www.dnevnik.si.

Stari Cinkarni pol milijona evrov

Celjska občina bo v letošnjem proračunu več kot 620.000 evrov namenila za čistejše okolje. Del denarja bo šel za pripravo raziskav in poročil o stanju okolja, okoli pol milijona evrov pa za reševanje največjega celjskega okoljskega problema, to je sanacije zapuščenega in močno onesnaženega zemljišča stare Cinkarne. Civilne iniciative že vrsto let kritizirajo občinsko oblast in tudi vodstvo celjske Cinkarne, češ da so vsi skupaj brezbrižni in da niso storili ničesar, da bi s kadmijem, svincem in preostalimi težkimi kovinami onesnaženo zemljo umaknili na varno. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani predlagajo, da bi s težkimi kovinami onesnaženo zemljo na območju stare Cinkarne zabetonirali in na tak način rešili največji okoljevarstveni problem v Celju. Več na www.dnevnik.si.

Začel veljati zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe za Teš 6

Potem ko je državni zbor 21. decembra prižgal zeleno luč zakonu o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), je omenjeni zakon danes začel veljati. Skladno z zakonom bo država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri EIB. Več na www.dnevnik.si.

Zaradi tovornjakov že izplačanih 12 milijonov evrov

Po sedmih letih se končuje pravdanje o odškodninah za nepremoženjsko škodo zaradi povečanega tovornega prometa med Lendavo in Mariborom. Okoli 2500 tožnikov, ki so trpeli zaradi hrupa tovornjakov, je od države zahtevalo za več kot 14 milijonov evrov odškodnin, velika večina zadev je rešenih, država pa jim je že izplačala skoraj 12 milijonov evrov. Direkcija RS za ceste je na podlagi pravnomočnih sodnih odločb, sklepov in poravnav oškodovancev leta 2009 izplačala 4,6 milijona evrov, v letih 2010 in 2011 po nekaj več kot 1,7 milijona, v letu 2012 pa 3,7 milijona evrov. Odškodnine so odvisne od več meril, gibljejo pa se med 2400 in 8000 evri. Več na www.dnevnik.si.

Bomo izrabili zastonj vročo vodo?

Pri Murski Soboti imajo novo vrtino z največjim energetskim potencialom v državi doslej. V Lendavi s toplo vodo že ogrevajo praktično vsa blokovska stanovanja. Menda se obeta tudi atraktivno termalno jezero. V Murski Soboti je 4200 stanovanj. Skoraj polovica se jih ogreva z zemeljskim plinom, dobra tretjina s kurilnim oljem, 6,1 odstotka z daljinskim ogrevanjem z geotermijo, 3,9 odstotka stanovanj se ogreva z elektriko, 3,4 z lesom in 0,7 odstotka s premogom. Doslej so v mestu za ogrevanje uporabljali dve vrtini, ena je v lasti občine, druga je zasebna. Iz vrtine Sob 1 so od leta 2008 intenzivneje ogrevali 300 stanovanj, poleti pa so s pomočjo toplotnega izmenjevalca ogrevali vodo v kopališču. Z novo vrtino bi lahko ogrevali kar 2000 stanovanj, meni župan Anton Štihec. Več na www.dnevnik.si.

Dars in direkcija družno v obnovo

Staro cesto čez Rebrnice, ki jo danes uporabljajo predvsem kolesarji, izletniki in domačini za vožnjo od Podnanosa do Razdrtega, so vendarle začeli obnavljati. A cesta naj bi bila povsem obnovljena šele konec leta 2018. Čeprav so obljube o obnovi glavne ceste med Podnanosom in Razdrtim domačini poslušali že med gradnjo zadnjega odseka vipavske hitre ceste, se je obnova začela šele pred kratkim. Stroji na devetkilometrskem odseku čez Rebrnice so torej zabrneli po več kot treh letih, obnova pa bo potekala v petih etapah. Več na www.dnevnik.si.

Za desetino cenejše najemnine

Občina Idrija se je v težkih gospodarskih razmerah odločila pomagati podjetnikom in drugim najemnikom občinskih poslovnih prostorov. V letošnjem letu jim bo najemnino znižala za deset odstotkov. Občina je odločitev sprejela, ko je v občinsko stavbo prispelo več prošenj za znižanje najemnine, in s tem sledila zgledu mnogih drugih lastnikov nepremičnin, ki se zavedajo, da je bolje pobrati nekaj manj najemnine kot pa imeti prazne prostore. Na občini ocenjujejo, da bodo zaradi tega na leto znesek občinske blagajne manjši za približno 17.000 evrov. Občina je že leta 2011 za polovico znižala tudi višino občinskih taks in jih takšne ohranja tudi letos. Prav tako v letu 2013 ne bo povišala cen nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in najemnine za zemljišča in javne površine, ki so v lasti občine. Več na www.dnevnik.si.

Milijoni za pivški muzej

Občina Pivka želi skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) ter ministrstvom za obrambo izpeljati projekt celovite ureditve kompleksa Parka vojaške zgodovine (PVZ). Glede na razmere zelo velikopotezen projekt je ocenjen na kar 18 milijonov evrov, kar je štiri milijone več, kot znaša proračun pivške občine, financirali pa bi ga skoraj v celoti z evropskimi sredstvi. PVZ, ki ga je letos obiskalo okoli 25.000 gostov, je s pomočjo že dosedanjih znatnih sofinancerskih sredstev države v zadnjih letih iz kompleksa propadajočih starih vojašnic prerasel v turistični projekt. Zasebni partner naj bi v njem uredil celo hotel, z evropskimi milijoni pa nameravajo v PVZ zdaj vzpostaviti »vojaško-zgodovinski muzejski kompleks izjemnih dimenzij«. Več na www.dnevnik.si.

Burja bo še naprej pobirala svoj davek

Severnoprimorski avtoprevozniki vsako leto namerijo več kot milijon evrov škode zaradi zapor hitre ceste skozi Vipavsko dolino ob pihanju močne burje. A ta bo še vsaj do leta 2015 pobirala svoj davek. Šele tedaj naj bi namreč po najbolj optimističnih napovedih končali gradnjo protivetrne zaščite, ki bo tovornjakom omogočala vožnjo ob pihanju burje do 150 kilometrov na uro. Čeprav so bili projekti končani in predstavljeni že spomladi, Dars nima denarja za realizacijo projekta, ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa se je odločilo, da bo morala postavitev protivetrne zaščite počakati na evropski denar. Več na www.dnevnik.si.

Telovadijo med vedri

Zadnje poplave so telovadnici osnovne šole v Dornberku zadale še zadnji udarec. V manjšo telovadnico je vdrla talna voda in uničila tla. Odtlej je neuporabna in zaprta. V večji ob vsakem manjšem dežju pušča streha, stene so iz dneva v dan bolj razpokane, streha je še vedno pokrita z azbestno kritino. Staršem otrok je prekipelo, ko so karateisti vadili med sedmimi vedri, v katera je s stropa kapljala voda. Od občine zahtevajo hitro ukrepanje. Najbolj sprejemljiva možnost naj bi bila gradnja popolnoma nove montažne telovadnice. A to bi se lahko zgodilo šele leta 2014. Več na www.dnevnik.si.

AAG: Slovenija naj glede plinskih terminalov takoj vloži tožbo proti Italiji

Vlada bi morala takoj vložiti tožbo proti Italiji glede plinskih terminalov v Žavljah, opozarjajo v mednarodni nevladni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG). Prepričani so, da ga, ko bo terminal stal, nihče ne bo podrl. Najverjetneje bodo zato po novem letu začeli zbirati podpise za pobudo za referendum o terminalih. V AAG so že pred mesecem dni pozvali slovensko vlado, naj takoj sproži ustrezne postopke za zaustavitev izgradnje terminala. Ta jim še vedno ni odgovorila, bodo pa v AAG po novem letu najverjetneje začeli zbirati podpise za pobudo za razpis referenduma o terminalih, je pojasnil predsednik AAG Vojko Bernard. Več na www.dnevnik.si.

Ministrstvo razveljavilo okoljevarstveno soglasje za vetrnice

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je sprejelo odločbo, s katero je razveljavilo okoljevarstveno soglasje za vetrno elektrarno na Volovji rebri, Agenciji RS za okolje (Arso) pa naložilo, da o zadevi ponovno odloči, so danes sporočili iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Soglasje je bilo tako razveljavljeno že četrtič. Več na www.delo.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri