Na področju urejanja prostora, s katerim se ukvarja naš zavod, se odločitve, sprejete danes, poznajo šele čez mnogo let. Tako npr. gradnje, ki nastanejo iz odločitev o urejanju prostora, stojijo v prostoru praviloma več desetletij ali celo stoletij in toliko časa tudi povzročajo učinke na naše vsakdanje življenje, družbo, gospodarstvo in okolje. Javni interes, torej skupni interes vseh, v zvezi z urejanjem prostora bi zato moral nujno upoštevati dolgoročni vidik, ki praviloma znatno presega štiriletni volilni cikel. In urejanje prostora je samo eno od takih področij, mednje sodijo najmanj vsa, pri katerih se odloča o delitvi skupnih dobrin, kot so npr. voda, zrak, zemlja, kultura ali znanje.
Javni interes naj bi v naši državni ureditvi zastopalo predstavniško zakonodajno telo, torej parlament, in subjekti izvršilne oblasti. Ker pa je parlament oblikovan iz predstavnikov političnih strank, je zato »javni interes« v praksi tisto, kar obvelja kot konsenz političnih strank, bolj natančno konsenz vsakokratnih koalicijskih političnih strank. V tem kontekstu ni veliko prostora za dolgoročno razmišljanje, ki bi presegalo volilni cikel, kar se zadnje čase začenja v Sloveniji močno poznati.
In v tem kontekstu so civilna družba v celoti in še posebej nevladne organizacije pogosto tiste, ki precej bolj verodostojno kot politične stranke zastopajo javni interes, saj praviloma delujejo dolgoročno. Še posebej tiste, ki jim je celo država priznala status delovanja v javnem interesu, za kar so pogosto morale izkazovati tudi dolgoročne učinke svojega delovanja.
In prav to so tiste nevladne organizacije, ki jim lahko darujete 0,5% vaše dohodnine. Ne gre za ravno velik denar, a marsikateremu društvu, ki temelji na prostovoljnem delu, lahko pomembno olajša delovanje. Če denarja ne boste namenili nevladnim organizacijam, bo ostal v državnem proračunu. Vprašanje je, ali verjamete, da bo država ta denar res namenila za javno korist?
Vsekakor imate precej bolj neposreden nadzor nad njegovo porabo, če ga boste namenili lokalnemu prostovoljnemu gasilskemu društvu, ki zastonj varuje vaše premoženje in pri tem skrbi še za povezano lokalno skupnost, planinskemu društvu, ki skrbi za javno dostopnost naših gora, ali pa okoljski nevladni organizaciji, ki se bori za varovanje naših skupnih naravnih virov.
Še pojasnilo: našega zavoda ni med upravičenci do 0,5% vaše dohodnine. Nevladne organizacije na področju urejanja prostora zaenkrat nimajo možnosti pridobitve statusa delovanja v javnem interesu.
