V javnem potniškem prometu število potnikov končno raste

Število potnikov na avtobusih po desetletju le narašča

V javnem potniškem cestnem prometu so po desetletju upadanja števila potnikov letošnjo jesen zaznali spremembo. Oktobra se je z medkrajevnimi avtobusi peljalo 3,6 milijona potnikov, za 13,9 odstotka več kot oktobra lani. V mestnem prometu je številka s 4,3 milijona potnikov za 2,8 odstotka presegala lansko. Na železnicah je bilo povišanje med lanskim in letošnjim oktobrom, ko so prepeljali 1,3 milijona potnikov, 4,8-odstotno. V državi je bilo oktobra letos za 9,6 odstotka manj prvič registriranih avtov kot oktobra lani. Več na www.delo.si.

Najhitreje s kolesom

Kljub mrzlemu vremenu lahko na ulicah Ljubljane opazimo polne kolesarnice in izpraznjene postaje Biciklja. Ljubljančani kljub vremenu še vedno prisegajo na vožnjo s kolesom – bolj kot mraz pa jih motijo slabo očiščene kolesarske steze. Aleša Zupančič, delavka: »S kolesom se vozim, ker imam tako razdaljo, da se z avtobusom ne splača voziti, peš pa je že skoraj predaleč. Steze niso v redu očiščene, ko sneg zapade moram peš ali z avtobusom. Treba je počakati, da se sneg stali oziroma, da so glavne steze prevozne.« Več na www.dnevnik.si.

Mraz kolesarjem ne pride do živega

Medtem ko nizke temperature kolesarjev v glavnem ne odvračajo, jih večina po sneženju kolo vendarle pusti doma. Kolesarske steze namreč niso prioriteta zimske službe, še več – naplužen sneg pogosto pristane prav na njih, dokler ne skopni. Neuradno naj bi bilo čiščenje teh površin neracionalno. »Še sem pogreta od jutra. Malo zaradi vožnje s kolesom, večinoma pa ker sem razkurjena zaradi kupov snega na kolesarski stezi, ki bodo očitno morali izginiti po naravni poti,« je na Twitterju potarnala ena od tistih Ljubljančanov, ki na kolesu vztrajajo tudi pozimi. In teh ni tako malo, kot meni izvajalec zimske službe KPL, pravijo v Ljubljanski kolesarski mreži (LKM). »Ljudje kolesarijo tudi pozimi, ker je to ugodno prevozno sredstvo ali pa nimajo avtomobila,« pojasnjuje Luka Gabršček, vršilec dolžnosti predsednika LKM, in dodaja, da je v zadnjem snegu veliko kolesarjev potarnalo, kako slabo so splužene kolesarske steze, da so poledenele, da so na njih kupi snega in da je sneg tudi na robu cestišča, na prehodu s steze na cesto. Več na www.dnevnik.si.

Napoveduje se uspeh tožbe Bruslja proti Sloveniji zaradi neustrezne železniške zakonodaje

Generalni pravobranilec je ta teden ugotovil, da Slovenija, Poljska, Češka, Francija in Luksemburg niso izpolnile obveznosti iz železniške zakonodaje EU, zato Sodišču EU predlaga, naj na podlagi tožbe Evropske komisije ugotovi, da so države kršile pravo EU s tega področja. Mnenje pravobranilca za sodišče ni obvezujoče, a mu to običajno sledi. Evropska komisija se je namreč junija predlani odločila, da bo proti Sloveniji in še 12 članicam EU zaradi neustreznega izvajanja evropske železniške zakonodaje vložila tožbo na Sodišču EU. Te države namreč po njenem mnenju kljub dosedanjim opozorilom še vedno ne izvajajo pravilno različnih delov prvega železniškega paketa, katerega cilj je odpreti trg konkurenci. Več na www.dnevnik.si.

Železnice na pravi poti

V leto 2013 bodo SŽ vstopile s precej skrčeno organizacijsko shemo. Če se je število ravni odločanja v preteklih letih že nekoliko zmanjšalo, je tokratna reorganizacija močno zarezala v vodilna delovna mesta, ki so navadno seveda tudi bolje plačana in zato pomenijo večji strošek. Število organizacijskih enot – s takšnimi in drugačnimi šefi – se z 216 zmanjšuje na le 40. Po nekaterih ocenah naj bi se število vodilnih delovnih mest s sedanjih 560 za polovico zmanjšalo. Politika naj pomaga s posodobitvijo infrastrukture. Več na www.delo.si.

Škode po novembrskih poplavah za 373 milijonov evrov

Škode po deževju, ki je Slovenijo zajelo 4. in 5. novembra, je za 373 milijonov evrov. Škoda je prizadela 112 občin in 7982 oškodovancev. Najbolj je prizadeto porečje Drave, najbolj prizadeta območja pa so tako okolica Celja, Ptuja in Maribora. Med območji sta najbolj prizadeti okolici Celja in Ptuja, kjer so po popisih, ki so jih zbrali na Upravi RS za zaščito in reševanje, ugotovili za 50,6 oz. 50,5 milijona evrov škode. V okolici Maribora je škode za 43,8 milijona, na Koroškem za 29,3 milijona evrov. Porečje Drave je utrpelo polovico vse škode na vodotokih, ki za vso Slovenijo znaša 194,5 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Slovenija oktobra z največjim padcem obsega gradbenih del v EU

Obseg gradbenih del se je v območju evra oktobra na mesečni ravni zmanjšal za 1,6 odstotka, v EU pa se je za prav toliko povečal. Največji padec obsega gradbenih del je beležila Slovenija s kar 21,1-odstotnim znižanjem, kažejo sezonsko prilagojeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Območje evra je po popravljenih podatkih septembra medtem beležilo 1,3-odstotni padec obsega gradbenih del, v EU pa se je obseg znižal za 1,6 odstotka.Med tistimi z največjimi padci Sloveniji sledita Nemčija (-5,3 odstotka) in Švedska (-4,7 odstotka). Na drugi strani pa imajo največja zvišanja Velika Britanija (+11,7 odstotka), Bolgarija (+2,2 odstotka) ter Italija (+1,9 odstotka). Več na www.dnevnik.si.

Darsovi milijoni ostajajo v proračunu MOL

Več kot dvajset milijonov evrov, ki jih je Dars ljubljanski mestni občini izplačal po aneksu k pogodbi o sofinanciranju gradnje avtocestnih odsekov, še ni porabljenih. Občina cestne projekte, za katere ima že več let zagotovljen denar, le počasi uresničuje, denar pa iz leta v leto prenaša v nova proračunska obdobja. Na račun občine je Dars med letoma 2008 in 2011 nakazal skoraj 25,8 milijona evrov (največ, 9,3 milijona leta 2009, leto prej šest milijonov, leta 2010 pet milijonov, lani pa 5,5 milijona evrov). Gre za celoten znesek, ki je bil predmet pogodbe o sofinanciranju gradnje avtocestnih odsekov Malence–Šentjakob in Zadobrova–Tomačevo, podpisane leta 1996, in aneksov k njej, sklenjenih 2008. Že osnovna pogodba je namreč predvidevala, da se v okviru gradnje avtocest, ki jo je sofinancirala ljubljanska občina, zgradijo tudi nekateri odseki lokalnih cest. Ker se to ni zgodilo, so v aneksu leta 2008 določili, koliko denarja Dars dolguje občini in za gradnjo katerih odsekov ga bo ta namenila. Več na www.delo.si.

Stanovanjski sklad kupil 154 stanovanj za 11 milijonov evrov; nov razpis februarja

Stanovanjski sklad RS je po izvedbi javnega poziva od 14 ponudnikov kupil 154 stanovanj v skupni vrednosti 11 milijonov evrov, pri nakupu pa dosegel med 20 in 30 odstotki znižanja cen, je na današnji novinarski konferenci dejal direktor sklada Žiga Andoljšek. Nov razpis za oddajo stanovanj bo po napovedih direktorja objavljen februarja. Andoljšek je pojasnil, da ima vsako od 154 odkupljenih stanovanj ustrezno lastniško parkirno mesto. “Vsak najemnik stanovanj bo imel zagotovljeno celovito storitev,” je poudaril. Ocenil je, da so bile odkupne cene, ki so se gibale od 800 do 1540 evrov za kvadratni meter, realne in odraz trenutnih ekonomskih razmer. Povprečna odkupna cena je bila sicer pod 1200 evri za kvadratni meter, več kot 1500 evrov za kvadratni meter pa je bilo odštetih le za stanovanja v Ljubljani. Več na www.dnevnik.si.

Od Ljubljane do Kamnika je skoraj vse pozidano

Konfliktov v prostoru je vse več. Boj med tistimi, ki bi radi gradili, in tistimi, ki jim zaradi varovanja narave in kmetijskih zemljišč to preprečujejo, je vse ostrejši. To kažejo obvoznica Škofljica, območje Natura 2000, enodružinske hiše. Dr. Ana Kučan, namestnica predstojnice oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske biotehniške fakultete (BF), ob vse hujšem navzkrižju interesov v prostoru ugotavlja: »Smo družba parcialnih interesov. Nismo pripravljeni reševati konfliktov in se pogovarjati. Nihče nikogar ne posluša, družbene razprave sploh ni, zato je težko pričakovati, da se bodo ljudje dogovarjali o tem, kako bodo uporabljali prostor, če se niso sposobni dogovoriti niti o tem, da bi spoštovali drug drugega.« Več na www.dnevnik.si.

Seja MOL: Prodali bi nepremičnine v vrednosti 93 milijonov evrov

Seja mestnega sveta, na kateri so potrjevali proračunsko porabo občine za prihodnji dve leti, je potekala ob obstrukciji dela opozicije. Ta je bila posledica onemogočene razprave na izredni seji, ki so jo predlagali SDS, NSi in Zeleni Slovenije. V proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2013 načrtujejo izdatke v višini 307,4 milijona evrov, v letu 2014 pa v višini 309,4 milijona. Oba odloka sta bila sprejeta skoraj soglasno – ob odsotnosti svetnikov NSi in večine svetnikov SDS je za proračun 2013 glasovalo 30 svetnikov, proti pa dva, proračun 2014 pa je dobil 29 glasov za in enega proti. Župan Zoran Janković je ob tem že napovedal, da rebalans »nedvomno bo«. Več na www.delo.si.

Bojana Gjuro toži vse več Šiškarjev

V spor za lastništvo zelenic, otroških igrišč, dovoznih cest in parkirišč, ki jih je pred leti od Gipossa za simbolično ceno odkupil Bojan Gjura, se poleg MOL vključuje vse več Šiškarjev. Stanovalcem iz Ulice Ane Ziherlove so se v boju za »svoja« zemljišča pridružili še tisti iz Rašiške. Več na www.delo.si.

Jožka Hegler: Ljubljančani čutijo pozitivno naravnanost mesta

Vodenje mestne uprave je oktobra za naslednjih pet let prevzela Jožka Hegler, ki bo prihodnje leto dopolnila 60 let. Stališča dolgoletne direktorice mestnega stanovanjskega sklada so v marsičem podobna stališčem Zorana Jankovića, zato ni presenetilo, da jo je h kandidaturi za ta položaj povabil sam župan. Več na www.delo.si.

Na Fužinah novo parkirišče Parkiraj in se pelji z avtobusom

Na obrobju ljubljanskih Fužin je javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice danes odprlo novo parkirišče po sistemu parkiraj in se odpelji z avtobusom mestnega prometa (Park&Ride – P+R). To se nahaja v garažni hiši pod trgovskim centrom Hofer na križišču Zaloške in Chengdujske ceste. V garažni hiši je na voljo 179 parkirnih mest, od tega devet mest za invalide. Do konca leta je parkiranje brezplačno, v neposredni bližini garažne hiše pa so postajališča mestnega avtobusa številka 11, 20, 22 in 25, so sporočili iz podjetja Ljubljanska parkirišča. Plačilo parkirnine, ki znaša 2,40 evra na dan, se opravi na Urbanomatu. Ob plačilu, ki se lahko izvede z gotovino, z uporabo sistema Moneta ali z enotno mestno kartico Urbano, se na Urbano naložita pravici do dveh voženj z mestnim avtobusom, ki veljata tisti dan, za katerega je parkirnina plačana. Več na www.dnevnik.si.

David Matej Goljat: Mesto, v katerem ulica ne živi, je mrtvo

Vprašalnik Ljubljanapolisa: Z vodjem Art marketa o stranskih ulicah, praznih hišah in celodnevnih piknikih. Potegnemo črto pod letošnje leto? Morda se prej samo še sprehodimo po I. božičnem Art marketu Ljubljana. Vodi vas njegov pobudnik, slikar, oblikovalec, kostumograf David Matej Goljat. Najprej v četrtek zavijemo v atrij glavne pošte … Več na www.delo.si.

Za izgradnjo novega terminala na letališču Brnik sredstva EU

Evropska komisija je ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo sporočila, da je izdala odločbo za projekt izgradnje potniškega terminala na letališču Jožeta Pučnika na ljubljanskem Brniku. Skupna vrednost tega projekta znaša 89,6 milijona evrov. Novi potniški terminal bo zgrajen poleg obstoječega, z njim pa bo povezan s pešpotmi. Skupaj bosta zagotavljala 36.086 kvadratnih metrov površine za namene zračnega prometa. Naložba poleg gradnje novega, štirinivojskega terminala, ki se bo razprostiral na 31.200 kvadratnih metrih, predvideva tudi preureditev in prenovo dela obstoječega terminala. Več na www.dnevnik.si.

Prva avtocesta stara štiri desetletja

Po 40-letnem napredku v tehnologiji in tehniki se je čas gradnje v veliko primerih skrajšal, so pa tudi drugačni, je na včerajšnjem praznovanju 40. obletnice zgraditve prve slovenske in jugoslovanske avtoceste opozoril minister za infrastrukturo in promet Zvonko Černač. »Ni naključje, da je bila prva avtocestna povezava zgrajena med Vrhniko in Postojno. Ne le takrat, tudi danes so prometni tokovi na tej relaciji še vedno najbolj intenzivni, a so se precej spremenili.« Prepričan je, da je pomanjkljivosti mogoče odpraviti po zgledu predhodnikov, ki so bili s skromnejšimi inženirskim znanjem, izkušnjami in tehniko sposobni umeščati v prostor ter graditi racionalneje in gospodarneje. »Ker so bili v ospredju človek in njegove potrebe, in ne teoretično iskanje nadomestnih habitatov za hrošče, ki so preživeli infrastrukturne posege takrat in jih bodo tudi danes. Nove tehnološke rešitve pa nam omogočajo posege na takšen način, da so varovani tudi interesi okolja.« Več na www.delo.si.

Zaradi nižjega komunalnega prispevka Tržič ob stotisoče evrov

Po burni razpravi, ki je spominjala na barantanje na tržnici, so tržiški občinski svetniki, kot so dejali, »sprejeli božično-novoletni popust za mir v srcu«: enotno 60-odstotno znižanje komunalnega prispevka za priključitev obstoječih stavb na javno kanalizacijo. Občani, ki bodo plačali takoj, bodo imeli 65-odstotni popust, drugim bo omogočeno, da plačajo v največ šestih obrokih v treh letih. Za novogradnje bo veljala 30-odstotna olajšava pri plačilu omenjenega prispevka. Občinski svet s tem umirja predvsem lastnike stavb v Zvirčah, ki so septembra dobili obvestila o uvedbi postopka odmere in o višini komunalnega prispevka. Več na www.delo.si.

V Ski hotelu bodo tudi letos zimovale samo koze

Pregled napeljave centralnega ogrevanja je pokazal, da je voda v ceveh, radiatorjih in črpalkah zmrznila ter jih poškodovala. Najemnico Ski hotela Marijo Jakelj je presenetilo, da so bile nekatere cevi celo prežagane. Za Delo je povedala, da bi to lahko nekdo storil namerno, čeprav razlogov za takšno ravnanje ne vidi. Hotel Ski na Voglu bo zaprt že tretjo sezono, saj zaradi mraza popravilo poškodovane napeljave za zdaj ni mogoče. Več na www.delo.si.

 

Nadstrešek skazil podobo jeseniške tržnice

Sredi nove tržnice na Jesenicah, ki so jo uradno odprli v soboto, so ob lokalu postavili lesen nadstrešek, ki predstavlja bistven odmik od arhitekturne zasnove tržnice. Ali so dali soglasje za postavitev nadstreška, na občini nismo izvedeli, medtem ko je za projektanta poseg nesprejemljiv, saj se odmika od bistva oblikovne in funkcionalne prostorske zasnove. Več na www.delo.si.

 

Odbor DZ za zunanjo politiko podprl sklenitev poroštvene pogodbe za Teš 6

Odbor DZ za zunanjo politiko je na današnji seji soglasno podprl predlog zakona o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) za del kredita za izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Končno besedo glede ratifikacije poroštvene pogodbe bodo imeli poslanci na naslednji seji DZ. Predsednik odbora DZ Jožef Horvat je za STA dejal, da je odbor danes soglasno podprl predlog zakona, končno besedo o ratifikaciji pa bodo imeli poslanci DZ na prihodnjem plenarnem zasedanju. Več na www.dnevnik.si.

Korak bliže k energetski neodvisnosti občine

Za inovativne rešitve in energetsko učinkovitost večkrat nagrajena občina Šentrupert je še korak bliže k cilju, da do leta 2020 celotna Mirnska dolina postane energetsko neodvisna. Obrambni minister Aleš Hojs in župan Šentruperta Rupert Gole sta te dni podpisala pogodbo o prenosu 120.000 kvadratnih metrov velikega območja nekdanje vojašnice na Puščavi na občino. Tam načrtuje občina v prihodnjih letih zgraditi lesnopredelovalni center. Les bodo dobivali iz lokalnega okolja, saj je 58 odstotkov Mirnske doline poraščene z gozdom. Občina bo tako sama iz obnovljivih virov proizvedla toliko toplote in elektrike, kot ju potrebuje, denar za energente pa bo tako ostal v regiji. Več na www.dnevnik.si.

Občine širitvi Nature 2000 načeloma ne nasprotujejo

Predvidena širitev območij Nature 2000 bo v Radljah zajela tudi območje načrtovanega plavalnega jezera ter celotno območje Kozjaka, ki sega tudi v občino Podvelka. Širitvi v občinah načelno ne nasprotujejo, pod pogojem, da ne bo onemogočala razvoja ter hromila turizma. V občini Radlje ob Dravi bodo razširjena območja Nature 2000 zajela širše območje Kozjaka in celotna naselja Sveti trije kralji, Remšnik in Brezni vrh ter tudi Reš, območje ob Dravi, kjer občina namerava urediti plavalno jezero. Župan Alan Bukovnik je dejal, da projekta to ne bo oviralo, saj so zanj že pridobili gradbeno dovoljenje. Več na www.delo.si.

Parlament, Trst in zeleni enotno proti plinskem terminalu

Slovenski parlament je enoten v stališčih do plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in bo uporabil vsa pravna sredstva, da prepreči njihovo uresničitev. Je pa to vprašanje pripravljen reševati z dialogom. To je glavno sporočilo z včerajšnje seje odbora za zunanjo politiko, za katerega so glasovali vsi člani odbora, na seji pa sta sodelovala tudi zunanji minister Karl Erjavec in okoljski Franc Bogovič. Prav okoljsko ministrstvo je za včerajšnjo sejo odbora pripravilo podrobno poročilo in gradivo, v katerem so tudi predvideni postopki, ki naj bi pomagali slovenski državi preprečiti načrte, ki so škodljivi za vse ob Tržaškem zalivu. Več na www.delo.si.

V Piranu visoke podražitve komunale

Za Pirančane bodo komunalne storitve po novem letu precej dražje. Občinski svetniki so včeraj za sto odstotkov podražili kanalščino in v povprečju za 49 odstotkov odvoz smeti. Pri smeteh bodo podražitve zelo različne, saj bodo popolnoma spremenili način obračunavanja odvoza odpadkov. Vode v treh obalnih občinah ne bodo podražili, v občini Piran pa so se odločili za podražitev kanalščine. Vanjo bodo vključili omrežnino, s katero bodo skrbeli za obnovo kanalizacijskega omrežja. Več na www.dnevnik.si.

Izola najbolj zadolžena občina na Obali

Izolska občina se bo v prihodnjem letu še tretje leto zapored lahko zadolžila, in to za 1,5 milijona evrov. Sedanja zadolženost (9,9 milijona evrov) ji to omogoča. Toda zadolžitev občine na prebivalca bo s tem prihodnje leto večja kot v piranski in koprski občini. Župan Igor Kolenc napoveduje naložbeno zelo živahno leto. V izolski občini bodo leto 2012 končali s približno 16,1 milijona evrov prihodkov in 550.000 evrov presežka. V prihodnjem letu predvidevajo kar 25,8 milijona evrov prihodkov ali 60 odstotkov več. Najpomembnejši napovedan dodaten vir bodo predvidoma transferni prihodki (evropska in državna sredstva), ki jih proračun predvideva za 3,4 milijona, to je več kot štirikrat več kot v iztekajočem letu. Med najbolj negotovimi viri je postavka 7,4 milijona evrov od prodaje stavbnih zemljišč in nepremičnin, saj je občina leta 2012 prodala za vsega 143.000 evrov nepremičnin. Zato je dvom o neprimerno večji prodaji leta 2013 utemeljen. Več na www.delo.si.

Občina proti mešetarjenju s komunalnim podjetjem

Povišanja cen komunalnih storitev se obetajo tudi Novi Gorici. Na tamkajšnji mestni občini so celo prepričani, da je to nujno, nasprotujejo pa 100-odstotnemu povišanju dajatev, ki jih predlaga komunala. Močnejšega olja na ogenj s smetmi pa te dni priliva kupčkanje z lastništvom novogoriškega komunalnega podjetja. Medtem ko si občine želijo povečati svoj delež v komunali, je njen drugi največji lastnik, Cestno podjetje Nova Gorica, svoj 20-odstotni delež mimo njih prodal Salonitu Anhovo in zasebnemu lastniku v Avstriji. Župan Matej Arčon zato napoveduje prekinitev koncesijske pogodbe. Več na www.dnevnik.si.

Vipava bo postala čistejša

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi denarja za prvi sklop ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Vipave. 6,3 milijona evrov vreden projekt bo zaključen leta 2015, evropski kohezijski sklad pa bo zanj namenil kar 3,2 milijona evrov. Več na www.delo.si.

Prenova Parka vojaške zgodovine tudi brez denarju EU

»Manjka nam samo še nekaj zadnjih gradbenih dovoljenj,« so se v Parku vojaške zgodovine odzvali na napovedi ministrstva, da bi lahko deset milijonov evrov, ki so bili dve leti rezervirani za Umetnostno galerijo Maribor, zaradi nepripravljenih projektov preusmerili v Pivko. Ministrstvo napoveduje, da bo kohezijski denar dobil tisti, ki izpolnjuje pogoje in ki je pripravljen na izvedbo. Marca 2010 sta tedanji ministrici za obrambo Ljubica Jelušič in za kulturo Majda Širca z županom občine Pivka Robertom Smrdeljem podpisali dogovor o skupni izvedbi projekta Muzejsko depojski kompleks Pivka, ki je bil ocenjen na deset milijonov evrov. Več na www.delo.si.

Širitev Nature zaradi ptice, ki je ni

Tolminska občina je zavrnila predlog o širitvi Nature 2000 na njenem območju. Država namreč predvideva širitev na precej obljudeno gorsko območje med vzletiščem Kobala in bližnjimi mlečnimi planinami zaradi beloglavega jastreba, čeprav ga domačini tam še niso videli. »Menimo, da se Natura ne bi smela širiti na območja, ki so po našem prostorskem načrtu definirana drugače,« je povedal Miran Drole iz občinskega oddelka za okolje in prostor. Vse, kar je še ostalo nezaraščenih travnikov in pašnikov na območju Kobale, Kobilje glave, Jalovnika ter planin Stador, Podkuk in Lom, bi po novem spadalo v varovano območje Nature 2000 zaradi evropske ptičje direktive. Občina je najprej nasprotovala širitvi zaradi možnosti turističnega razvoja samo na območju Kobale in Stadorja, nato je na pobudo Krajevne skupnosti Poljubinj zavzela negativno mnenje za celotno območje načrtovane širitve. Mnenja tamkajšnjih zavoda za gozdove, lovske družine in agrarne skupnosti so namreč enotna, da na tem območju ne opažajo beloglavega jastreba. Več na www.delo.si.

Nadzorne kamere v Zagrebu: veliki brat in 225 »otročičkov«

Več kot dva milijona evrov je stal celoten projekt nameščanja 225 nadzornih kamer na 75 različnih lokacijah v Zagrebu. Prve so bile postavljene pred dvema letoma, zadnje pa te dni na Cvetnem trgu v središču mesta in pri fontanah poleg hrvaške narodne in univerzitetne knjižnice. Mesto Zagreb prepričuje javnost, da gre zgolj in le za nadzor prometa in prometnih prekrškarjev ter posledično za povečevanje prometne kulture in spoštovanje prometnih predpisov. Navsezadnje je zagrebško mestno redarstvo zahtevalo od policije, naj jim prepusti nadzor tudi nad prepovedano vožnjo v križišča, ko so ta že »zabasana«. Mestni redarji pa tudi upajo, da bodo prav s temi kamerami – vsaka stane približno 8000 evrov – lahko nadzirali in preprečevali uničevanje urbanega pohištva in pročelij stavb, po katerih hrvaška mladina z bolj ali manj duhovitimi grafiti tako rada »izraža svoja mnenja«. Več na www.delo.si.

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri