Evropski svet, ki ga sestavljajo predsedniki držav članic Evropske unije oziroma njihovih vlad, je na svojem zasedanju 14. decembra 2012 med drugim pozdravil pripravo makro-regionalne strategije za Jadransko-Jonsko regijo. Strategijo naj bi pripravila Evropska Komisija in jo predstavila do konca leta 2014, izhajala pa naj bi iz uspešnih primerov strategij za Podonavje in območje Baltskega morja. Zajemala bo območja osmih držav, in sicer Italije, Grčije, Slovenije, Hrvaške, Črne Gore, Bosne in Hercegovine, Srbije in Albanije.
Z zunanjimi ministri vseh omenjenih držav se je mesec dni prej, natančneje 19. novembra 2012, srečal Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn, da bi se pogovoril o sodelovanju. Po sestanku je komisar poudaril, da lahko iz primerov Podonavske in Baltske strategije vidimo prednosti, ki jih prinaša makro-regionalni pristop. Kot je dejal, bi tudi Jadransko-Jonska makroregija lahko prinesla novo spodbudo za sodelovanje in investicije v prid vseh vpletenih.
A ob tem je Hahn tudi opozoril: »Naš sestanek je pokazal, da imajo vpletene države močno željo, da razvijejo makro-regionalni pristop – vendar pa je takšna strategija zahtevna, zato se želimo prepričati, da se priprave odvijajo s polnim zavedanjem o prevzetih obveznostih. Politično voljo mora dopolniti pripravljenost, da se strategiji namenijo ustrezni viri.«
Glede na omejeno oziroma neobstoječo javno razpravo o vlogi Slovenije v omenjeni Jadransko-Jonski makroregiji lahko le upamo, da se tudi naša država zaveda prevzetih obveznosti, o katerih je govoril komisar Hahn. Slovenija bi se glede na dosedanje izkušnje, na primer v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran in iz nje izhajajočih pobud, morala zavedati, da sodelovanje v transnacionalnem okviru zahteva jasna izhodišča za sodelovanje, dobro notranje sodelovanje in zavzetost pristojnih, pa tudi široko javno podporo za sodelovanje. Skrajni čas je torej, da se odpre široka razprava o ciljih Slovenije v okviru Jadransko-Jonske regije.
