Brez drugega tira se odpovemo dvema milijardama evrov
Če do leta 2018 Slovenija ne bo zgradila drugega tira, potem bo pričakovana rast prometa v Luki Koper že isto leto presegla zmogljivosti sedanjega tira. Dodaten tovor se bo preusmeril v druga pristanišča ali pa ga bodo prevažali po slovenskih cestah in na italijanskih železnicah. Slovenija izgubi dve milijardi evrov do leta 2030. To je najkrajši povzetek daljše in izčrpne analize o prihodnosti slovenske logistike, ki jo je danes cvetu slovenskega logističnega gospodarstva v Kopru predstavil Jože P. Damijan. Po pesimistični različici bi imela Luka Koper čez 17 let 29,5 milijona ton pretovora, po optimistični pa skoraj 42 milijonov ton. Če ne bo drugega tira, bodo večino dodatnega tovora pobrala druga pristanišča in tuji logisti. »Kaj bi bilo, če avstrijska monarhija pred 170 leti ne bi zgradila južne železnice? Slovenija bi bila zdaj precej manj razvita država, saj bi bila brez velikega dela svoje industrije,« je dejal Damijan in podobno vlogo pripisal drugemu tiru. Več na www.delo.si.
Priprava tožbe proti plinskemu terminalu
Slovenska vlada se odloča o tožbi proti italijanski vladi pred Evropskim sodiščem v Luksemburgu zaradi plinskega terminala. Novico so neuradno potrdili predstavniki enega od slovenskih ministrstev. Priprave na odločitev potekajo pod oznako strogo zaupno. Kako bo Slovenija uspela s to potezo pred evropskimi sodnimi in političnimi organi, nihče ne ve, še posebno, ker je Bruselj že večkrat izrazil naklonjenost gradnji plinskih terminalov v severnem Jadranu. Močno pa narašča nasprotovanje v Trstu. Tudi zato, ker postaja vse bolj jasno, da bi plinski terminal v Žavljah oviral poslovanje tržaškega in (deloma) tudi koprskega pristanišča. Več na www.delo.si.
Škoda po poplavah presega mejo 209 milijonov evrov
Občinske komisije so zaključile z ocenjevanjem škode po novembrskih poplavah. Skupne ocene škode še ni mogoče podati, dokler regijske in državna komisija ne zaključijo z delom, zbrani podatki pa kažejo, da je bil presežen nacionalni prag 209 milijonov evrov, na podlagi katerega lahko država zaprosi za sredstva solidarnostnega sklada EU. Opolnoči se je iztekel rok, ki ga je s posebnim sklepom določila Uprava RS za zaščito in reševanje in do katerega so občinske komisije imele čas za podajo ocen škode. K ocenjevanju škode je bilo pozvanih 109 občin iz devetih regij, od teh jih osem občin ni pristopilo k ocenjevanju škode, so danes pojasnili na Upravi RS za zaščito in reševanje. Več na www.dnevnik.si.
Poplave v gospodarstvu povzročile za 45 milijonov škode
Poplave, ki so Slovenijo prizadele novembra letos, so v gospodarstvu povzročile za skoraj 45 milijonov evrov škode, je danes sporočilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Največ škode so prijavili oškodovanci iz občin Slovenj Gradec in Gorišnica. Ministrstvo je do torka prejelo oceno škode s strani 235 oškodovancev iz 43 občin. Ti so prijavili za skoraj 11,3 milijona evrov škode na strojih in opremi, za dobrih 10,3 milijona škode na zalogah, na 23,3 milijona evrov pa so ocenili izpad prihodka zaradi poplav. Več na www.dnevnik.si.
Neobvezni spol, naslov in telefon
Europlakat, nosilec projekta Bicikelj, od uporabnikov storitve izposoje koles, ki se prijavijo na letno naročnino po spletu in plačajo s kreditno kartico, ne bo smel več kot obveznih zbirati podatkov o spolu, domačem naslovu in številki mobilnega telefona. Tako je odločil informacijski pooblaščenec v inšpekcijskem nadzoru pri omenjenem podjetju, potem ko je prejel prijavo štirih ljudi, prepričanih, da je treba pri registraciji za uporabo storitev izposoje mestnih koles navesti veliko osebnih podatkov, med njimi tudi take, ki po njihovem mnenju niso potrebni. Od uporabnikov, ki se prijavijo na letno naročnino prek spleta in plačajo z direktno obremenitvijo, in pri tistih, ki se prijavijo na letno naročnino po pošti z direktno obremenitvijo, Europlakat ne bo smel več kot obveznih zbirati podatkov o spolu in številki mobilnega telefona. Več na www.delo.si.
Po štirih letih in 5,5 milijonih evrov končan Civitas Elan
Po dobrih štirih letih se v glavnem mestu končuje projekt Civitas Elan. Mestna občina Ljubljana (MOL) si je kot koordinatorica projekta, ki je potekal tudi v Zagrebu, Gentu, Brnu in Portu, od septembra 2008 do oktobra 2012 prizadevala za izboljšanje mobilnosti v Ljubljani. Pri tem je sodelovalo še deset lokalnih partnerjev: Ljubljanski potniški promet, Telargo, Slovenske železnice, Urbanistični inštitut RS, Univerza v Ljubljani – Fakulteta za družbene vede, Prometni institut Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, Regionalni center za okolje – Slovenija, Institut Jožef Stefan in Etrel. Več na www.delo.si.
Trigranit je Emoniko razdelil na tri dele
Vsaka od novoustanovljenih družb Emonike naj bi poskrbela za financiranje in dokončanje dela projekta. Naložba se kljub temu ne bo premaknila z mrtve točke, dokler ne bodo rešena vprašanja zemljišč, komunalnega prispevka in državnega sofinanciranja. Več na www.dnevnik.si.
Sklad s 350 neprofitnimi stanovanji
Občinski javni stanovanjski sklad bo objavil dolgo pričakovani 15. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Razpis, ki bo objavljen na spletnih straneh Mestne občine Ljubljana, stanovanjskega sklada in v časopisu Slovenske novice, bo odprt od 17. decembra letos do 31. januarja prihodnje leto, na voljo pa bo približno 350 stanovanj. Večina stanovanj je predvidenih v načrtovani soseski Polje III, kjer bo do predvidoma konca leta 2014 zgrajenih 146 stanovanj, ter na drugih lokacijah, sklad pa bo s tem razpisom zapolnil tudi nekatera izpraznjena stanovanja v Ljubljani in na Vrhniki. Z razpisom bo na voljo tudi 10 stanovanj, ki so prilagojena potrebam invalidov, 8 stanovanj, prilagojenih gluhim in slepim, ter 50 stanovanj za samske osebe. Tudi letos bosta glede na dohodke prosilcev oblikovani dve listi, in sicer lista A, s katere prosilcem ne bo treba dodatno plačati za najem stanovanja, in lista B, s katere bodo prosilci morali poleg varščine plačati še 10 odstotkov vrednosti dodeljenega stanovanja. Več na www.dnevnik.si.
MOL še ne bo obupala v boju za državne milijone
Mestna občina Ljubljana se bo pritožila na odločitev okrožnega sodišča, ki je zavrnilo 58,4 milijona evrov vredno odškodninsko tožbo MOL ter občin Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer proti državi zaradi sprememb zakona o financiranju občin (ZFO). Kot je zapisala vodja službe za pravne zadeve Jasna Plazl, na MOL vztrajajo, da je bilo pri sprejemanju zakona o financiranju občin v ravnanju državnega zbora »mogoče zaslediti kršitve temeljnih ustavnih določb in oceniti, da gre za najhujše kršitve ustavnih določb, ki so ustavno sodišče vodili k ugotovitvi, da je ZFO-1 neskladen z ustavo«. Več na www.delo.si.
Janković se odpoveduje tudi novim radarjem
Več denarja za Ribjo brv, Polje III, dvorani v Stožicah in Tivoliju ter manj za kanalizacijo v Slapah, obnovo ZD in ukrepe za izboljšanje prometa. Ne bo pa niti nakupa novih radarjev. To so nekatere od sprememb iz predloga proračuna za prihodnji dve leti, ki ga bodo svetniki obravnavali v ponedeljek. Več na www.delo.si.
Vo-Ka bo spet pomagala lepšati središče mesta
V glavnem mestu je več deset naselij še vedno brez javnega kanalizacijskega omrežja. Da bi izpolnili državne predpise na tem področju, bi morali do leta 2016 za dograditev javne kanalizacije in gradnjo novih kanalizacijskih sistemov v občini nameniti več kot 150 milijonov evrov. Najzahtevnejša naloga iz strateškega načrta javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija za obdobje 2012–2016, ki ga je novembra sprejel svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana, bo nedvomno dograditev kanalizacijskega omrežja. Več na www.delo.si.
Za obnovo Hale Tivoli 1,2 milijona evropskih evrov
Za obnovo Hale Tivoli pred evropskim prvenstvom v košarki septembra prihodnje leto bo ljubljanska občina dobila 1,2 milijona evrov iz evropskih sredstev. Razliko do dobrih štirih milijonov, kolikor bo stala celotna obnova, pa bo morala kriti sama. Čeprav so še septembra, ko je postalo jasno, da bo tudi Hala Tivoli med gostitelji evropskega prvenstva v košarki, na občini pričakovali, da bodo dobili več kot tri milijone evropskih sredstev in da bodo z lastnim denarjem plačali le davek, so zdaj z odločitvijo ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport zadovoljni. Tako je vsaj sporočil vodja oddelka za šport Marko Kolenc. Prejšnji teden so prejeli sklep, v katerem jim je ministrstvo dodelilo 1.237.065 evrov. To je sicer razdelilo 6,1 milijona evrov; največ, 3,5 milijona bo dobila jeseniška dvorana, preostanek pa koprska in ljubljanska. Več na www.delo.si.
Zaradi finančnih težav namesto 110 le 40 novih avtobusov
Ljubljanski potniški promet (LPP) bi po prihodnjem letu lahko prvič posloval brez izgube. Tak je cilj iz strateškega načrta za obdobje do 2016. A nujnih pogojev za dosego tega cilja je precej: od finančne pomoči občin in države do povečanja števila potnikov. Dokument je bil izdelan v času, ko podjetje pesti velika izguba iz poslovanja in precejšnja zadolženost, so zapisali pripravljavci strateškega načrta, ki ga je novembra potrdil tudi svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana. Družba ima namreč trenutno 18 milijonov evrov kratkoročnih kreditov, ki jih je potrebovala za tekoče poslovanje in jih bo morala vrniti, ter 4,5 milijona dolgoročnih posojil. Več na www.delo.si.
Taksisti na brniškem letališču omejujejo konkurenco
Potniki, ki na letališču Jožeta Pučnika iščejo taksi prevoz, bodo tik pred letališko stavbo našli taksiste iz Taxi društva letališče Ljubljana. Ti imajo z Aerodromom Ljubljana sklenjeno posebno pogodbo, po kateri jim pripada šest ekskluzivnih parkirnih mest, letališke potnike na njihove taksiste opominjajo napisi, v letališki zgradbi imajo svojo pisarno, vsi pa se morajo držati cen prevozov, ki jih določi oziroma priporoči uprava Aerodroma Ljubljana. Urad za varstvo konkurence (UVK) pa naj bi zdaj ugotovil, da so te v povprečju skoraj dvakrat višje kot cene preostalih taksi služb. Če plačajo potniki taksistu iz letališkega taksi društva za prevoz z Brnika v Ljubljano okoli 40 evrov, bi jim preostali taksisti po ugotovitvah urada za navedeno pot računali do 25 evrov. Ker je konkurenca omejena, so potrošniki prisiljeni plačati višjo ceno, naj bi ugotovil varuh konkurence. Več na www.dnevnik.si.
Če zaračunavajo parkirnino, naj vsaj redno čistijo
MOL je letos v mestu v enosmerne spremenila več deset ulic in tam uvedla plačljivo parkiranje. Toda kot kaže, zna podjetje LPT redno pobirati le parkirnino in globe, slabo pa skrbi za čiščenje več tisoč parkirnih prostorov. Jeseni so bili polni listja in luž, zdaj je problem neočiščen sneg. V Ljubljani je ob zadnjem sneženju zapadlo le sedem centimetrov snega, kljub temu pa imamo skoraj do suhega splužene le ceste in glavne prometne površine (trge, avtobusna postajališča), medtem ko sta marsikatera kolesarska cesta in pločnik ostala nesplužena ali pa so jih spremenili v začasna odlagališča odvečnega snega. Več na www.delo.si.
Zasnežene in poledenele ceste nevarne tudi za kolesarje
Kolesarjenje po zasneženih, ponekod poledenelih kolesarskih stezah in cestah je izjemno nevarno, saj je lahko padec usoden tudi pri vožnji z nizko hitrostjo. Nezanesljivo vijuganje motoristov in kolesarjev po mokri, spolzki površini ali med kupi snega lahko poleg kolesarjev ogroža tudi pešce in voznike avtomobilov, kadar jim kolesarji nenadoma »skočijo« na pot, saj se na mokri in spolzki podlagi se namreč zavorna pot podaljša. Več na www.delo.si.
Sankališče sredi nakupovalnega središča
Majhne lesene hišice, iz katerih diši po cimetu, pomarančah in kuhanem vinu, strnjene pod umetno zasneženo klančino, po kateri se z napihljivimi blazinami ves čas spuščajo ljubitelji zimskih radosti vseh starosti. Ob vsej praznični okrasitvi nakupovalnega središča se s Kristalne palače letos še dodatno iz dobrih 84 metrov višine spušča kar 110 metrov lučk, njihov sij pa tvori simbolično smučarsko skakalnico. Prav takšno, ki stoji v Ljubnem, zibelki ženskih smučarskih skokov, in pod katero bodo februarja zvesti navijači za nežnejše predstavnice slovenske skakaške karavane ponovno stiskali pesti na tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. »Projekt je inovativna zgodba, s katero želimo okrepiti povezovanje med manjšimi kraji ter večjimi mesti in tudi prestolnico. Ljubno je trenutno najmanjši kraj na svetu, ki organizira tekme svetovnega pokala, in to je priložnost, da ga predstavimo tudi v Ljubljani,« je namen decembrskega dogajanja, ki se pod sloganom Ljubno v Ljubljani odvija na ploščadi pred Kristalno palačo, pojasnil predsednik uprave BTC Jože Mermal. Več na www.dnevnik.si.
Lokali na kamniškem Glavnem trgu nedostopni
Lastniki in najemniki približno 40 lokalov na Glavnem trgu v Kamniku so naslovili na kamniškega župana Marjana Šarca prošnjo, da nemudoma spremeni začasno prometno ureditev v središču mesta, ki naj bi jim v zadnjih dneh zmanjšala promet za skoraj 70 odstotkov. Čeprav so na občinski upravi po prejemu peticije ocenili, da sprememba prometa ne bo bistveno povečala prometa njihovih lokalov, bodo njihovi prošnji ugodili, so sporočili še isto popoldne. Dodali so, da pričakujejo zaradi spremembe dodatne težave. Več na www.dnevnik.si.
V predmestju Škofje Loke zrak razmeroma čist
Na območju individualnih hiš na Trati, blizu industrijske cone, kjer je Agencija RS za okolje od 12. aprila do 8. oktobra z mobilno postajo merila kakovost zraka, večjih onesnaženj ni bilo. Tanja Bolte in Anton Planinšek iz Arsa sta povedala, da so mobilno postajo v sodelovanju z občino Škofja Loka postavili na območje, kamor sežejo tudi vplivi podjetij Knauf Insulation, Difa, Filc, Domel in Jata. Od potencialno največjega onesnaževalca Knauf je bila odmaknjena 500 metrov. Preseganj predpisanih vrednosti ni bilo, le ozon je enkrat dosegel tako stopnjo, da so bili pred izdajo opozorila. Vendar škode za zdravje ljudi in živali ni bilo, je dejal Planinšek. Več na www.delo.si.
Kranjčani za učinkovit, četudi dražji mestni potniški promet
V Kranju bi radi povečali število uporabnikov mestnega potniškega prometa, prav tako bi radi napravili mestni potniški promet bolj učinkovit. Na današnji seji mestnega sveta naj bi sprejeli razvojni scenarij, enega od dveh možnih, katerega je predvidela študija, ki jo je Mestna občina Kranj (MOK) za 23.000 evrov bruto naročila pri Omega consult. Kakorkoli, vodstvo občine se zdaj zavzema za t. i. prvi scenarij, po kateri bi v Kranju dobili novo krožno linijo 15, ki bi povezovala središče mesta, Primskovo (Dolnov), Planino in železniško postajo z vožnjami na 30 minut med delovniki, ob sobotah na eno uro in ob nedeljah na dve uri. Več na www.delo.si.
Gorenjskega razvojnega preboja očitno ne bo
V Kranju še vedno odmeva zamrznitev projekta Kozolci, 60 milijonov evrov vredne gradnje stanovanjsko-poslovne soseske Kozolci s 395 stanovanji po načrtih londonskih arhitektov. Posledično je ogrožen tudi podjetniški inkubator za mlade, ki bi moral biti urejen do konca leta. Ljubljanska družba Abcfin, podjetniško svetovanje, članica borzne skupine Poteza, je julija 2008 kupila 26.500 kvadratnih metrov zemljišča na območju nekdanjih Gorenjskih mlekarn nasproti nakupovalnega središča Qlandia. Marca 2010 so predstavniki Abcfin in občine predstavili nepremičninski projekt, po katerem bi v moderno zasnovani soseski Kozolci, kjer bi kvadratni meter stanovanja stal približno 1900 evrov, zgradili tudi vrtec in podjetniški inkubator, začetek gradnje pa napovedali za pomlad 2011. Pridobili so pravnomočno gradbeno dovoljenje, začetek gradnje, ki bi se je lotili skupaj z angleškim partnerjem, so večkrat prestavljali, konec novembra pa so sporočili, da ustavljajo vse projektne aktivnosti. Več na www.delo.si.
Jeseničani se na tržnici še ne bodo samopreskrbovali
Na novi jeseniški tržnici na Stari Savi, ki jo bodo uradno odprli jutri, še vsaj nekaj let ne bo mogoče kupovati v lokalnem okolju pridelanih kmetijskih pridelkov. Župani so nad samopreskrbo sicer navdušeni, a bi radi ukrepe za spodbujanje uvajali v sodelovanju s stroko. Na občini nimajo izdelane posebne kmetijske politike, samo 15 kmetov v občini pa ne predstavlja velikega potenciala za pridelavo hrane, majhen je zato tudi potencial za prehransko samopreskrbo lokalne skupnosti. Kmetijska pospeševalka za območje občin Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica Tilka Klinar išče vzroke v slabi samopodobi kmeta, zaradi česar vse manj mladih ostaja na kmetijah, s tem pa se izgubljajo tradicionalna znanja o obdelavi kmetijskih površin in pridelavi hrane ter tudi semena. V občinah Jesenice in Kranjska Gora so značilnost tudi zahtevni, strmi tereni. Kljub temu bi na vseh travnikih v treh občinah, ki skupaj merijo 3000 hektarov, lahko pridelali veliko večji delež hrane, saj je obdelanih samo 60 hektarov zemlje. Več na www.delo.si.
Minister Turk porušil Kanglerjev projekt
Maribor bo ostal brez 10 milijonov evropskih evrov, rezerviranih za novo umetnostno galerijo. Ministrstvo bi ta denar namenilo Vojaškemu muzeju v Pivki. Več na www.dnevnik.si.
Umetnostna galerija spet na prepihu
Čeprav je bil temeljni kamen za mariborsko kulturno središče Maks položen že 25. oktobra lani, na Ruški cesti na Studencih, “prestižni in ekskluzivni umetniški destinaciji”, kot je vizijo ubesedil idejni oče projekta režiser Tomaž Pandur, ostaja jama. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) Žiga Turk naj bi v ponedeljek sprejel sklep, s katerim naj bi deset milijonov evrov za gradnjo nove Umetnostne galerije Maribor (UGM) namenili projektu Vojaškega muzeja Pivka. Uradna pojasnila in pritrdila pristojnih so za zdaj nejasna, celo nasprotujoča. Če projektna dokumentacija ne bo ustrezno pripravljena, naj bi Maribor ostal brez desetih milijonov evrov; občino bi odločitev ministrstva o prerazporeditvi sredstev presenetila. Več na www.vecer.com.
Še ena zima na mrazu in prepihu
Branjevci na osrednji mariborski tržnici so pripravljeni na novo zimo; kot pravijo, jim drugega ne preostane, ker rešitve za nefunkcionalno streho trenutno ni. Dotrajane dežnike na tržnici bo Snaga menjavala po potrebi; druge rešitve za nefunkcionalno streho trenutno ni. Več na www.vecer.com.
Včeraj so se v prostorih Krajevne skupnosti Malečnik Ruperče zbrali nezadovoljni “vikendaši”, lastniki in zakupniki zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKGZ) RS, ki se že lep čas borijo zoper zahtevano rušitev svojih sicer nelegalno postavljenih objektov. Ponovno so opozorili, da državni organi delajo neusklajeno, drug mimo drugega, in zahtevali, da naj inšpekcija in upravna enota, ki še kar vodita postopke, četudi se ve, da občinske službe pripravljajo prostorske podlage za legalizacijo teh objektov (vsaj) na nekaterih območjih, svoje početje ustavita. Več na www.vecer.com.
Semaforji “mrtvi” že dober mesec
Čeprav je Mestna občina Maribor (MOM) s podjetjem Iskra Sistemi podpisala zdaj že razvpito pogodbo za nadgradnjo semaforskega sistema v Mariboru, ta v nekaterih križiščih še zmeraj ne deluje, kot bi morala. Krajani Pobrežja so nam namreč sporočili, da semaforji v križišču regionalne ceste XIV. divizije in Ulice Veljka Vlahoviča ne delujejo že dober mesec. Iz občine sporočajo, da so že v začetku novembra skupaj z Direkcijo RS za ceste (DRSC), Iskra Sistemi in Nigradom sklicali tehnični ogled, trenutno pa pripravljajo dokumentacijo za načrt prometne opreme in električnih inštalacij, saj omenjeno križišče ni bilo v načrtu prenove po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu med MOM in Iskro. Več na www.vecer.com.
Sooblikuj opremo za KC Pekarna
Mladinski informacijsko-svetovalni center Infopeka, ki deluje znotraj zavoda Pekarna, razpisuje v sklopu Evropske prestolnice mladih 2013 natečaj Urbaniziraj zase!, namenjen vsem mladim med 14. in 29. letom, ki želijo spoznati lastno kreativnost in oblikovati nekonvencionalno opremo za Kulturni center Pekarna. Izbrane predloge bodo izdelali mladi (prostovoljci, dijaki poklicnih srednjih šol, študenti in drugi) ob pomoči strokovnjakov in jih namestili v KC Pekarna. Več na www.vecer.com.
Z evropsko pomočjo do čistejše Drave
Župana občine Radlje ob Dravi in Dravograd ter direktor družbe Riko so podpisali osem milijonov evrov vredno pogodbo za dva sklopa projekta Zgornja Drava, s katerim bodo celostno uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter varovanje vodnih virov v porečju Drave. Projekt, pri katerem sodeluje pet občin Dravske doline: Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje in Selnica ob Dravi, je vreden 37,1 milijona evrov, od tega bo 18,2 milijona prispevala Evropska unija, 3,2 milijona država, preostanek (15,7 milijona) pa občine. Včeraj so z izbranim izvajalcem, družbo Riko, podpisali pogodbo za izvedbo projekta v občinah Dravograd in Radlje ob Dravi. Radeljski del je vreden 8,4 milijona evrov (6,2 milijona bo evropskega in državnega sofinanciranja), dravograjski pa 3 milijone evrov (2,7 milijona bo evropskih in državnih sredstev). Več na www.delo.si.
Brežiški svetniki proti širitvi Nature 2000
Brežiški občinski svetniki so včeraj brez glasu proti sprejeli negativno stališče k predlogu dopolnitev območij Nature 2000. Na spodnjem toku Save namreč pred ribo zvezdogledom dajejo prednost hidroelektrarni Mokrice, ki prinaša protipoplavno zaščito in gospodarski razvoj. Morebitna umestitev spodnje Save v območje Nature 2000, odločitev bo predvidoma sprejeta do konca marca, in uredba o izgradnji HE Mokrice, ki naj bi jo vlada potrdila naslednje leto, sta nekompatibilna državna načrta. Zaradi akumulacijskega tipa elektrarne se bo namreč tok Save tako močno upočasnil, da ne bo več primeren za zvezdogleda, ki ga najdemo le v produ hitro tekočih rek. Več na www.delo.si.
Bolj kot umeščanje jih skrbi denar
Danes je minilo točno deset let od začetka gradnje verige petih hidroelektrarn na spodnjem toku reke Save. Ob zagonu prve, HE Boštanj, sta leta 2006 takratna ministra za finance in okolje, Andrej Bajuk in Janez Podobnik, oznanila navzočim, da bodo pospešili gradnjo verige do te mere, da bo končana leta 2015. Danes se je podoba zaradi vrste zastojev pri pripravi državnih prostorskih načrtov in zagotavljanju denarja za gradnjo potrebne spremljevalne infrastrukture spremenila do te mere, da si bodo graditelji ob morebitnem zaključku del ob koncu leta 2017 lahko z veseljem točili penino. Več na www.dnevnik.si.
V hotelu Lovec aparmaji, morda tudi mlin
Začetek čiščenja notranjosti propadajočega hotela Lovec v središču mesta napoveduje, da se bo Ilirska Bistrica morda kmalu, po dolgem času, poslovila od ene svojih na pol podrtij. Poslopje, zaradi katerega je občinska oblast pred nekaj meseci sprejela odlok, ki lastnikom objektov nalaga obnovo propadajočih objektov v občinskem središču, bo, upajo lastnik, pa tudi številni Bistričani, dočakalo temeljito obnovo. Lastnik objekta, Mariborčan Drago Kreslin s partnerjem (o katerem še noče govoriti) namreč namerava januarja oddati vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zdaj dvonadstropno zgradbo s približno 600 kvadratnimi metri površin bi dvignil za eno nadstropje in objekt konstrukcijsko utrdil. Po načrtih bo v apartmajih 38 ležišč, dva prestižnejša apartmaja bosta pod streho. Več na www.delo.si.
Raje nelegalno smetišče kot stanovanja
Na neurejenem območju Kampolina v Luciji, v hudourniški grapi, ki je postala črno odlagališče različnih odpadkov in občasno tudi zbirališče glodalcev, želi piranska občina urediti manjšo sosesko Kampolin terase, ki bi poleg 42 stanovanj za mlade družine zajemala tudi park, igrišča in podzemno garažo. Investitor je družba Dib 3, ki je pripravila že vse projekte in jih uskladila z vsemi soglasodajalci, odlok pa sta brez glasu proti podprla tako krajevna skupnost Lucija kot piranski občinski svet. Vendar je postopek trenutno obtičal, saj so predstavniki civilne pobude za zeleno in socialno pravičnejšo občino, ki nasprotuje omenjeni pozidavi, pred tednom dni vložili zahtevo za razpis referenduma. Pod zahtevo se je podpisalo kar 984 ljudi. Več na www.dnevnik.si.
Izrabljena vozila: večina izgine neznano kam, še najmanj jih konča v razgradnji
V Sloveniji je uradno na »skladiščenju« 129.784 avtov. »Pri odjavi ti pod nos porinejo izjavo o lokaciji, nekaj podpišeš in dobiš vse dokumente. Na koncu se mimo hiše pripelje Rom, ki vidi parkiran avto in ti zanj ponudi 50 evrov,« pravijo predelovalci. V Sloveniji vsako leto nastane od 50.000 do 60.000 izrabljenih motornih vozil (IMV), ki resno ogrožajo okolje, saj se jih na sivem trgu na leto skrije več kot 30.000, o katerih nihče ne ve, kam poniknejo. V ta namen je vzpostavljen sistem ravnanja z IMV, ki naj bi zagotavljal, da je vsak avtomobil, ki je odslužil svojemu osnovnemu namenu, ustrezno tehnično, strokovno in ekološko razgrajen. A v razgradnji jih konča le malo, saj jih lastniki večino prodajo avtomobilskim odpadom, zbiralcem surovin ali v tujino. Več na www.delo.si.
Hrup nas moti, če ga ne povzročamo sami
Prebivalci Slovenije so vse bolj izpostavljeni hrupu. Ne le da promet, ki povzroča največ hrupa pri nas, stalno narašča, tudi zakon ljudi pred hrupom ščiti slabše kot pred leti. Poleg tega je država z zanemarjanjem te problematike dopustila, da je kršitev zakonskih predpisov tudi na tem področju vse več. Več na www.dnevnik.si.
Prodaja nepremičnin tujcem: Zaščitno klavzulo je postavil kar zlom trga
Od 1. maja pred osmimi leti je tujega lastnika dobilo 4075 domačih nepremičnin. Treba je sicer poudariti, da Davčni urad RS razpolaga s podatki o nakupu že postavljenih nepremičnin, ne pa tudi novogradenj, zato je skupno število še večje. Slovenske hiše so šle za med prva štiri leta po vstopu v Unijo, največ leta 2006, ko so jih tujci razgrabili 740. Z gospodarsko krizo dve leti pozneje se je prodaja najprej zmanjšala za skoraj polovico in se kmalu še poslabšala. Pred dvema letoma so tujci pokupili le še 263 nepremičnin, očitno pa bo najslabše letos, saj so do danes kupili 211 stavb. Več na www.delo.si.
Na Dunaju so se odločili, da jih bodo potepuškim mačkam dali možnost, da se zaščitijo pred mrazom. Uredili so jim posebne lesene zaboje, v akterih lahko na toplem prespijo in se nahranijo. Rečejo jim kar hoteli za potepuške mačke. Čeprav je v Avstriji zakonsko prepovedano zavreči žival, jih veliko pristane na cesti. Mačke, ki so na cesti prepuščene same sebi, podivjajo in kotijo nezaželene mladiče. Pozimi zanje zmanjka toplih kotičkov, kamor se lahko zatečejo pred mrazom, in težko najdejo hrano. V avstrijski prestolnici so doslej namestili dvajset lesenih, toplotno izoliranih škatel, vsaka sprejme dve do tri živali. Imajo ločena prostora za spanje in hranjenje, streha mačjega bivališča se lahko dvigne, da ga je mogoče očistiti. Več na www.delo.si.