Mariborski radarji: Protikorupcijska komisija bo sprožila postopek uveljavljanja ničnosti pogodbe
Protikorupcijska komisija bo kot zagovornik javnega interesa sprožila postopek uveljavljanja ničnosti pogodbe v zadevi ”mariborski radarji”. Občina ima sedem delovnih dni časa za odgovor. Zaradi utemeljenega suma kršitve predpisov s področja javnega naročanja bo protikorupcijska komisija na revizijsko komisija še podala predlog za začetek prekrškovnega postopka. Sicer pa je komisije vse skupaj poslala na mariborsko občino, ki ima sedem delovnih dni časa za odgovor, nato bo komisije svoje ugotovitve predstavila javnosti. Več na www.dnevnik.si.
Lačni franci na pragu pravnega izničenja
»Iskra,« ki je zanetila protestni požar v Mariboru, utegne biti kmalu »pogašena«. Komisija za preprečevanje korupcije je včeraj naznanila, da bo kot zagovornik javnega interesa sprožila postopek uveljavljanja ničnosti pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu med Mestno občino Maribor in Iskro Sistemi. Če bo postopek uspešen, bo padel pravni temelj, na podlagi katerega se je vzpostavil sistem nadzora hitrosti vožnje z razvpitimi napravami, ki jih Mariborčani imenujejo lačni Franci. Ljubljansko podjetje jih bo moralo odstraniti in odpeljati. Več na www.dnevnik.si.
Protikorupcijska komisija predlaga ničnost »radarske« pogodbe
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) bo v sodelovanju z državnim pravobranilstvom sprožila sodni postopek za uveljavljanje ničnosti pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu pri nadgradnji in avtomatizaciji cestnega prometa v Mariboru. Namero KPK utemeljuje z ugotovljenimi nepravilnostmi. Kakšne so konkretne ugotovitve glede razvpitih merilnikov hitrosti, KPK javnosti še ni sporočila. Senat KPK je namreč zadevo obravnaval v četrtek in je osnutek ugotovitev najprej posredoval v izjasnitev Mestni občini Maribor (MOM), ki ima zdaj sedem delovnih dni časa za podajo odgovora. Zatem bo KPK ugotovitve v celoti predstavila javnosti. Več na www.delo.si.
Za protihrupne ograde na avtocestnih odsekih odobrenih 61 milijonov evrov
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi evropskih sredstev za projekt gradnje protihrupnih ograj na petih avtocestnih odsekih, ki so del vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Kot so sporočili, vrednost projekta znaša dobrih 61 milijonov evrov, od tega bo 41,9 milijona evrov prispeval kohezijski sklad. V okviru projekta, ki se bo zaključil predvidoma do konca leta 2015, je po pojasnilih gospodarskega ministrstva, ki upravlja s sredstvi evropskih strukturnih in kohezijskega sklada, predvidena postavitev protihrupnih ograj in absorpcijske obloge portalov predora v skupni dolžini 31,2 kilometra oziroma 140.646 kvadratnih metrov površine. Več na www.dnevnik.si.
Greenpeace za zaustavitev aktivnost glede poroštva za Teš 6
Greenpeace v Sloveniji je v odprtem pismu pozval slovensko vlado in DZ k takojšnji zaustavitvi aktivnosti, povezanih z izvrševanjem zakona o poroštvu za blok šest Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Po oceni Greenpeace iz pogodbe o ureditvi razmerij izhaja, da investitor ni zagotovil izpolnjevanja pogojev vlade in jih nedopustno spreminja. Z namenom pridobitve neodvisnega strokovnega mnenja je Greenpeace v Sloveniji skupaj z društvom za sonaraven razvoj Focus naročil izdelavo neodvisne strokovne analize v zvezi z noveliranim investicijskim programom pet, so sporočili iz Greepeacea. Več na www.dnevnik.si.
Ljubljana po kakovosti življenja na 75. mestu
Ljubljana se je v najnovejši raziskavi mednarodne agencije Mercer o kakovosti življenja tudi letos tako kot lani uvrstila na 75. mesto. Na prvem mestu je že četrtič zapored avstrijska prestolnica Dunaj. Na zadnjem, 221. mestu, ostaja iraško glavno mesto Bagdad. Za Dunajem sta se na drugo oziroma tretje mesto uvrstila švicarski Zürich in novozelandski Auckland, sledita nemški München in kanadski Vancouver. Več na www.dnevnik.si.
Dunaj ostaja na vrhu, Ljubljana še daleč od deseterice
Mednarodna agencija Mercer je objavila rezultate raziskave, s katero vsako leto ocenjujejo kakovost življenja v svetovnih mestih. Tudi letos, že četrto leto zapored, ostaja na vrhu avstrijska prestolnica, Dunaju sledita švicarski Zürich in novozelandski Auckland, v deseterici pa so še München, Vancouver, Düsseldorf, Frankfurt, Ženeva, Købenavn, zadnje mesto v deseterici pa si delita Bern in Sydney. Kot je znano, si je župan Zoran Janković v predvolilnem programu za drugi županski mandat zadal cilj, da se Ljubljana prav na Mercerjevi lestvici do leta 2014 povzpne med najboljšo deseterico. Tudi po polovici mandata glavno mesto Slovenije ostaja daleč od tega cilja – tako kot lani tudi letos Ljublajna ostaja na 75. mestu med 221 ocenjenimi mesti z vsega sveta. Med vzhodnoevropskimi mesti sta Ljubljano prehiteli Praga (69. mesto) in Budimpešta (74. mesto). Več na www.delo.si.
Tudi v Ljubljani se podražitvam komunale ne bo moč izogniti
Prvega januarja prebivalcev glavnega mesta še ne bodo presenetile višje cene komunalnih storitev, kot so to že napovedale nekatere druge občine. A tudi Ljubljančanom ne bo prizaneseno; na Javnem holdingu Ljubljana trenutno opravljajo analizo cen, njihovo spremembo pa lahko pričakujemo kmalu po novem letu. Kot je znano, 1. januarja začne veljati nova uredba o metodologiji za določanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, s katero vlada cene za preskrbo s pitno vodo, ravnanje z odpadnimi vodami in ravnanje z odpadki prepušča občinam. Doslej je soglasje k cenam za te storitve dajalo ministrstvo za okolje, ki je cene mnogo izvajalcev storitev držalo pod tržnimi. Več na www.delo.si.
Energetska sanacija javnih stavb: veliko projektov, premalo denarja
Zanimanje lokalnih skupnosti za evropska sredstva, ki so na voljo za energetsko sanacijo javnih stavb, je veliko. Na razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor je namreč že v prvem roku prispelo mnogo več prijav, kot je na voljo denarja. Razdelili bodo sredstva za sofinanciranje energetske sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti, in sicer za projekte energetsko učinkovite sanacije obstoječih stavb ali ukrepov nadomestne gradnje v primeru nesmotrnosti investicije v obnovo obstoječih stavb (toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava oken). Več na www.delo.si.
Za petino znižali ceno stanovanj
Stečajni upravitelj družbe Vegrad AM Bojan Klenovšek bo 331 stanovanj in 28 poslovnih prostorov v Celovških dvorih tokrat prodajal po ceni, ki je za približno eno petino nižja od ocenjene tržne vrednosti. V grobem to pomeni, da bo cena stanovanja znašala približno 2000 evrov za kvadratni meter. Klenovšek je povedal, da bo vabilo k oddajanju zavezujočih ponudb za nakup posameznih stanovanj objavil po tem, ko bo sklep okrožnega sodišča o prodaji pravnomočen. To naj bi se zgodilo predvidoma proti koncu decembra. V skladu z zakonodajo bodo imeli potencialni kupci na voljo najmanj dva meseca, da pripravijo zavezujoče ponudbe in jih oddajo stečajnemu upravitelju. Več na www.dnevnik.si.
Začetek prenove spomeniško zaščitene Meksike
Spomeniško zaščiteno stavbo Meksika na Njegoševi 6 so pred nekaj dnevi začeli ograjevati z odri. Končno je torej stekla njena delna prenova. Izvedlo jo bo podjetje Makro5 gradnje, ki je po pogajanjih s tremi kandidati ponudilo najnižjo ceno. Pri izboru izvajalca gradbeno-obrtniških del je zanimivo, da je bilo izbrano podjetje pri odpiranju ponudb na začetku septembra najdražje. Delo je bilo pripravljeno izvesti za 544 tisočakov (z davkom vred), medtem ko je Givo zahteval 485, Rima pa 462 tisočakov. Na pogajanjih so Makro5 gradnje ceno znižale na 356 tisoč evrov (z davkom) in zmagale. Prenovo stavbe, ki je že od leta 2002 spomenik lokalnega pomena, bodo financirali MOL, 90 stanovalcev in pet lastnikov lokalov. Največji delež bo zagotovila občina. V okviru projekta Ljubljana – moje mesto bo za prenovo pročelij, menjavo oken, popravilo strehe in druga gradbeno-obrtniška dela primaknila polovico denarja, preostalo pa lastniki objekta. Več na www.delo.si.
Trubarjeva ulica bo odeta v pravljice
Popoldne se bo Trubarjeva ulica v Ljubljani spremenila v pravljično tržnico. Na sedmih lokacijah vzdolž Trubarjeve vse do Prešernovega trga bodo pripovedovalke Ljoba Jenče, Ana Duša, Lidija Sušnik in Tjaša Koprivec s pravljicami pa tudi darilci zalagale najmlajše, prireditev pa je namenjena tudi odraslim, je dejala Koprivčeva. Pravljice bodo pripovedovalke črpale pretežno iz ustnega ljudskega izročila, nekaj pa bo tudi avtorskih pravljic, je zaupala Koprivčeva. Prireditev Trubarjeva pravljična tržnica letos, na Miklavžev predvečer, pripravljajo prvič v tej obliki, je še povedala ter napovedala morebitno glasbeno in lutkovno presenečenje. Dogajanje pravljičnega semnja se bo začelo ob 16. uri v Hiši sanjajočih knjig, se pomikalo po lokalih in trgovinah na Trubarjevi mimo Modrijanove knjigarne, antikvariata Carniola Antiqua in ustanove Hiša eksperimentov ter se ob 19. uri ponovno preselilo v knjigarno založbe Sanje. Več na www.dnevnik.si.
MOL začela izdajati dovolilnice za parkiranje v prihodnjem letu
V Mestni občini Ljubljana (MOL) so začeli z izdajo dovolilnic stanovalcem za časovno neomejeno parkiranje na javnih površinah za prihodnje leto. Da bi se izognili gneči v prazničnem decembru, lahko upravičenci po novem prejmejo dovolilnico neposredno ob predložitvi dokazil na kar treh izdajnih mestih, so v sporočilu za javnost zapisali na MOL. Več na www.dnevnik.si.
Število glob za prometne prekrške vztrajno pada
Če bodo ljubljanski svetniki podprli željo oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, bo Ljubljana sledila Celju, ki je z začetkom letošnjega leta iz nabora redarskih ukrepov odstranil lisičenje vozil. Strokovnjaki ocenjujejo, da odprava lisic ne bo imela negativnih posledic. Kot smo že napovedali, bi Ljubljana lahko v kratkem odpravila lisičenje nepravilno parkiranih avtomobilov. Svetniki bodo že decembra odločali o osnutku odloka o urejanju predmeta, ki bi nepravilno parkirana vozila kaznoval le z globo oziroma z odvozom s pajkom, če bo kršitev hujša. Župan Zoran Janković je pred dnevi pojasnil, da so se za tak predlog odločili po analizi in da je za najhujše prekrške zadostna kazen odvoz s pajkom. Več na www.dnevnik.si.
Velinvestment in Civilna iniciativa za Vič se nista poravnala
Poravnava med Slavkom Maroltom, vodjo Civilne iniciative za ohranitev zelenega Viča, in Velinvestmentom, ki ga to podjetje toži zaradi »kršitve ugleda in dobrega imena pravne osebe« za 21.000 evrov odškodnine, na včerajšnjem poravnalnem naroku ni uspela. Zato je 20. februarja pričakovati oster spopad na glavni obravnavi. Več na www.delo.si.
Marolt, civilna iniciativa Za zeleni Vič: S tožbo me je Karner želel utišati
Družba Mihaela Karnerja Velinvestment toži predstavnika civilne iniciative Za zeleni Vič Slavka Marolta, ker naj bi z izjavami okrnil ugled in dobro ime družbe. Včerajšnji poravnalni narok, na podlagi katerega bi družba Velinvestment in Slavko Marolt iz civilne iniciative Za zeleni Vič lahko sklenila poravnavo, je bil vse prej kot uspešen. Po besedah Marolta je bila družba Velivestment, ki jo je zastopal direktor Uroš Slivnik s svojim odvetnikom, pripravljena le nekoliko znižati višino odškodnine, ki jo zahteva od Marolta. Velinvestment namreč želi iztožiti 21.000 evrov odškodnine, ker naj bi Marolt s svojimi besedami okrnil ugled in dobro ime družbe. Več na www.dnevnik.si.
Štiri občine izgubile proti državi
Sodišče je zavrnilo odškodninski zahtevek Mestne občine Ljubljana ter občin Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer, ki so državo tožile zaradi sprememb zakona o financiranju občin. Štiri občine so v štiri leta stari odškodninski tožbi proti Republiki Sloveniji zahtevale vračilo skupno 58,4 milijona evrov, za kolikor naj bi bili njihovi proračuni prikrajšani zaradi sprememb zakona o financiranju občin že med prvim mandatom vlade Janeza Janše. »Ker tožečim strankam ni uspelo dokazati elementa protipravnosti, je sodišče njihov zahtevek zavrnilo kot neutemeljen,« so včeraj na državnem pravobranilstvu komentirali sodbo okrožnega sodišča, ki še ni pravnomočna. Več na www.dnevnik.si.
Neuspešni v tožbi za 58 milijonov evrov
Okrajno sodišče je zavrnilo odškodninski zahtevek mestne občine Ljubljana ter občin Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer, ki so ga proti državi vložile zaradi sprememb zakona o financiranju občin med prvim mandatom vlade Janeza Janše. Sodba še ni pravnomočna. Navedene občine so odškodninsko tožbo proti Republiki Slovenija vložile maja 2008 in v njej zahtevale vračilo skupno 58,4 milijona evrov, kolikor je po njihovih izračunih znašal njihov proračunski izpad zaradi sprememb zakona o financiranju občin. MOL je zahtevala vračilo 56.847.385 evrov, Trzin 985.827 evrov, Log-Dragomer 194.863 evrov, Šempeter-Vrtojba pa 456.264 evrov. Več na www.delo.si.
Občina z ambicioznimi načrti za kompleks nekdanjega usnjarskega velikana
Stavba nekdanje šivalnice propadlega usnjarskega giganta – Industrije usnja Vrhnika – je prešla v last vrhniške občine. Prejšnji teden so namreč stečajnemu upravitelju plačali kupnino v višini 1,2 milijona evrov. V preurejene prostore šivalnice naj bi se že prihodnje leto preselila knjižnica Ivana Cankarja, leto dni kasneje pa naj bi končali še opremljanje nove osnovne šole in telovadnice. Medtem ko so idejne rešitve za adaptacijo objekta pripravljene že nekaj časa, naj bi ta teden pridobili tudi celotno projektno dokumentacijo. Po besedah vrhniškega župana Stojana Jakina so z odkupom in preostalimi postopki pohiteli, saj morajo do konca leta pridobiti gradbeno dovoljenje, če želijo kandidirati na razpisih za nepovratna državna sredstva. Več na www.dnevnik.si.
Občina ponuja 50-odstotni popust, odločitve še ni
Občina Tržič in krajani Zvirč, ki so se pred poldrugim mesecem postavili pokonci zaradi astronomsko visokega komunalnega prispevka, so močno zbližali stališča. Naj ponovimo: občina je v minulih letih tudi z evropskim denarjem zgradila obsežno komunalno omrežje. Vsakemu občanu, ki se mora priklopiti na javno kanalizacijo, mora občina zaračunati komunalni prispevek. Prvi so prišli na vrsto Zvirčani in ko so prejeli izračune, jih je začela boleti glava. Občina je v spomladi sprejetem odloku namreč izračunala, da bi morali uporabniki plačati tudi do šest tisoč evrov na stanovanjsko hišo. Zgodil se je vaški upor, krajani so napovedali državljansko nepokorščino, po mesecu in pol pa so se stališča močno zbližala. Več na www.dnevnik.si.
Benetke odžirajo Brniku vse več potnikov
Slovenci se v tujino vse večkrat odpravijo z letališč v sosednjih državah, pravi direktor potovalne agencije STA, saj so leti s tujih letališč praviloma cenejši. Osrednje slovensko letališče ima po oceni ocenjevalcev kakovosti mest iz ameriške družbe Mercer premalo neposrednih letalskih povezav, zato je Ljubljana v zadnjem poročilu dobila nizke ocene za letalske povezave. Vozni redi kažejo, da letala z Letališča Jožeta Pučnika v zimskem času letijo v 17 različnih mest, poleti pa še v tri dodatna. Tedensko se z brniške vzletne steze na pot poda približno 200 letal na rednih linijah. Več na www.dnevnik.si.
Direkcija RS za ceste je izbrala izvajalca del druge in tretje etape poljanske obvoznice. Gre za gradbeno najtežji in tudi najdražji del loške obvoznice, vključno z nadaljevanjem gradnje predora pod Stenom oziroma za tisti del obvoznice, ki bi ga moralo dokončati Primorje, a je prej končalo v stečaju. Med šestimi ponudniki so se na direkciji odločili za najcenejšega, to je Gorenjsko gradbeno družbo skupaj z Iskro Sistemi (ki je v Mariboru postavila znamenite radarje) in češkim partnerjem OHL ŽS. Neizbrani ponudniki lahko v osmih dneh vložijo revizijski zahtevek. Več na www.dnevnik.si.
Na Brdu vendarle lahko zgradijo nogometno palačo
Zavod RS za varstvo kulturne dediščine je vendarle dovolil rušitev konjušnice in nadomestno gradnjo hleva, kjer Nogometna zveza Slovenije načrtuje svojo novo upravno stavbo. V kranjski enoti zavoda so še pred nekaj dnevi trdili da rušenje ni mogoče. Na Zavodu RS za varstvo kulturne dediščine so rušenje omogočili, ker objekta niso ovrednotili kot kulturno dediščino, čeprav stoji sredi kompleksa Brda, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Več na www.delo.si.
Lani aprila so zveneče najavili nov stanovanjski kompleks v Kranju, zdaj pa podjetje ABCFIN sporoča, da ustavlja vse aktivnosti za gradnjo soseske, ki bi imela v prvi fazi 149 stanovanj. Po dogovoru z mestno občino Kranj bi morali v okviru soseske zgraditi tudi podjetniški inkubator. Ves projekt je bil ocenjen na več kot 50 milijonov evrov, skupaj naj bi na odlični lokaciji nad Savo zgradili okoli 400 stanovanj. Lani so predstavili sosesko, ki so jo zasnovali tudi angleški strokovnjaki, a prav angleški vlagatelji so se tudi prvi dokončno umaknili iz projekta, ki je sicer vzbudil veliko zanimanje pri mogočih kupcih. Čeprav so pridobili tudi gradbeno dovoljenje in skoraj pred letom dni podrli ostanke nekdanje kranjske mlekarne, je zdaj postalo jasno, da banke niso dovolj zaupale projektu in tako ABCFIN ni dobil sredstev za naložbo. Še nedavno tega se je kot mogoče partnerje omenjalo avstrijske investitorje, zdaj pa se gradnja odmika za nedoločen čas. Več na www.dnevnik.si.
Jeseničani bodo čez teden ali dva le lahko začeli obnovo hokejske dvorane Podmežakla za potrebe evropskega prvenstva v košarki. Sprva so si od države obetali dva milijona evropskega denarja, pred kratkim je bilo slišati o namigih o treh milijonih, zdaj pa bodo dobili kar tri milijone in pol evrov. To je zdaj že druga v vrsti dobrih novic glede evropskega prvenstva. Prva je bila namreč žreb skupin, ko so Jeseničani dobili izrazito »balkansko« skupino in se zato ni bati zaradi obiska tekem. Čeprav z veliko zamudo, se obnova dvorane zdaj lahko začne. Več na www.dnevnik.si.
Škoda po 3. vstaji 30.000 evrov
Po 3. mariborski vstaji so na Mestni občini Maribor škodo na zgradbi, v kateri je poleg občine še upravna enota, ocenili na okoli 13.400 evrov. V pritličju, prvem nadstropju in kletnih prostorih so polomljene šipe, poškodovane in uničene so okenske žaluzije, klimati, zidovi so umazani, poškodovani. Snaga, ki je zaradi razdejanja na ulice poslala več čistilcev s stroji, je strošek ovrednotila na 3000 evrov. Več na www.vecer.com.
Razpis za 50 neprofitnih stanovanj
Letošnji javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je včeraj objavil Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (JMSS). Odprt je do 2. januarja 2013, za oddajo pa je predvidenih 50 stanovanj; 40 za prosilce iz Maribora, po dve pa iz občin Duplek, Hoče – Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Rače – Fram in Starše. Povsod jih bo polovica namenjenih prosilcem, ki niso zavezani za plačilo varščine (to so tisti z nižjimi dohodki, tako imenovana lista A), preostala pa prosilcem, ki so zavezani k plačilu varščine (lista B). Več na www.vecer.com.
Medicinska fakulteta aprila 2013
Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru (UM) so ob deveti obletnici pripravili slovesnost, na kateri so izpostavili največje dosežke v minulem letu in podelili priznanja ter dekanove nagrade za najboljše študentske raziskovalne dosežke. Prav tako so podelili diplome 37 novim diplomantom, skupno je tako študij uspešno zaključilo že 137 diplomantov. Trenutno na fakulteti študira 627 študentov, ki skupaj z zaposlenimi z velikimi pričakovanji pogledujejo v prihodnje leto, saj bo aprila 2013 končana stavba nove medicinske fakultete. Več na www.vecer.com.
Sanje občine Maribor o Aerodromu Maribor
Mariborska občina bo zagotovo oddala ponudbo za nakup družbe Aerodrom Maribor, pravi mestni svetnik Stojan Auer, ki se po pooblastilu občine ukvarja z letališčem. Za odkup imajo v proračunu predvidenih 800.000 evrov, kje bodo dobili 4,9 milijonov evrov za poplačilo obveznosti družbe, pa na občini niso pojasnili. Auer pravi, da se bodo o tem pogajali »v kasnejši fazi«. Stečajni upravitelj Preventa Globala Boris Kastivnik je javni poziv za zbiranje nezavezujočih ponudb objavil pred dnevi. Če bo mariborska občina postala nova lastnica družbe Aerodrom Maribor, bi jo po odkupu dokapitalizirale tri sosednje občine, kasneje pa še druge v Podravju. Več na www.delo.si.
Vozniki se z višjimi cenami prevozov rešujejo pred bankrotom
Večina celjskih taksistov je v začetku decembra dvignila cene storitev. Na neformalnem srečanju pred dnevi so sklenili, da je to edina rešitev, saj bodo sicer finančno propadli. Zaradi prevelikih stroškov dela, stroškov za vzdrževanje vozil in vse višje cene goriva se jim račun ob koncu meseca ne izide več. Skoraj vsi večji taksiprevozniki imajo blokirane transakcijske račune, jezni pa so tudi na Mestno občino Celje, ki jih po njihovem mnenju postavlja na stranski tir. Enotne tarife so bile v veljavi od leta 2007, ko je bilo treba za liter nafte odšteti evro. Več na www.dnevnik.si.
Ilirskobistriški OPN še ne povsem dorečen
V dopolnjenem osnutku občinskega prostorskega načrta (OPN) problematika poplavnih območjih še ni razrešena, iz obravnave pa je začasno izločeno območje, predvideno za vetrno elektrarno Volovja reber. Gradbenega dovoljenja nav poplavnih območjih ob reki Reki in njenih pritokih, tudi na zemljiščih, ki so po veljavnem aktu določena kot stavbna zemljišča, ne bo mogoče dobiti najmanj do takrat, ko bo občina Ilirska Bistrica pridobila hidravlično hidrološko analizo. To problematiko bo občina razrešila v okvirsklopu priprave predloga OPN. Gradnja novih objektov ne bo mogoča tudi tam, kjer ne bo urejeno kanalizacijsko omrežje. Več na www.delo.si.
Plin iz Kalc do Jelšan do leta 2019
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je prvič javno razgrnilo študije za določitev najustreznejše različice koridorja, po katerem bi leta 2019 potekal prenosni plinovod za zemeljski plin z LNG terminala na otoku Krk. Glede na javne obravnave, na katerih je več predstavnikov ministrstva kot drugih udeležencev, prebivalce plinovod ne zanima ali pa o njem niso obveščeni. Danes lahko o plinovodu dajo svoje mnenje še v Postojni.
AAG poziva vlado: tožba proti vplinjevalniku ali referendum
Predstavniki mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green so po včerajšnji tiskovni konferenci v Kopru poslali slovenski vladi javni poziv, naj takoj vloži tožbo proti Republiki Italiji zaradi plinskega terminala v Žavljah. Če se to ne bo zgodilo v 10 dneh, bodo zbrali 4000 podpisov, s katerimi bodo zastavili referendum, ki naj bi dosegel uveljavitev tožbe. Na Urad vlade za komuniciranje smo poslali vprašanja v zvezi z zadnjimi dogodki in odločitvami italijanskih oblasti za plinski terminal. Namesto z vlade so nam odgovorili z ministrstva za kmetijstvo in okolje: “V zvezi s temo, ki jo omenjate v vaših vprašanjih, poslanih na UKOM, smo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje že pripravili gradivo, ki ga bo vlada obravnavala na eni od prihodnjih sej. S sprejetimi sklepi boste podrobneje seznanjeni po obravnavi gradiva na seji vlade.” Več na www.delo.si.
Okoljevarstveniki zaradi plinskega terminala v Žavljah pripravljeni na referendum
Gradnja plinskega terminala v Žavljah pri Trstu je sprožila novo poslansko vprašanje. Poslanka PS Tina Komel vlado sprašuje, ali so že nastopili razlogi za začetek postopkov za vložitev tožbe proti Italiji pred Evropskim sodiščem. Okoljevarstvena organizaciji AAG je vlado k tožbi že pozvala, če odgovora ne bo, bodo začeli postopke za referendum. Vlada na njihov javni poziv, naj Slovenija v zvezi z načrtovano gradnjo žaveljskega terminala takoj sproži tožbo zoper Italijo pred Sodiščem EU in Evropsko komisijo, do zdaj še ni odgovorila, je za STA potrdil predsednik AAG Vojko Bernard. Če odgovora ne prejmejo do prihodnjega ponedeljka, bodo oblikovali referendumsko vprašanje in začeli zbirati 4000 podpisov, potrebnih za vložitev pobude za referendum. Več na www.dnevnik.si.
Žavlje ponovno združile nasprotnike gradnje iz treh držav
Postopki za začetek gradnje plinskega terminala v Žavljah pri Trstu so že tako daleč, da bi lahko podjetje Gas Natural od italijanske vlade že čez nekaj mesecev dobilo gradbeno dovoljenje. Okoljevarstveniki in nasprotniki gradnje plinskih terminalov v Žavljah so na nogah. Začeli so se namreč postopki za razlastitev 311 parcel na trasi Padriče–Žavlje, kjer nameravajo graditi podzemni vod za dovajanje električne energije plinskemu terminalu, strokovna komisija v deželni vladi Furlanije – Julijske krajine pa je kljub nasprotovanju tržaške občine in pokrajinskega odbora potrdila celovito presojo vplivov na okolje za načrtovani uplinjevalnik v delu tržaškega pristanišča v Žavljah. Več na www.dnevnik.si.
Župani istrskih občin proti plinskim terminalom v severnem Jadranu
Župani in podžupani občin Milje, Koper, Izola, Piran, Buje in Umag, ki so se danes sestali v Miljah, so bili enotni, da bi izgradnja plinskih terminalov v severnem Jadranu pomenila okoljsko katastrofo. Župani bodo proti načrtovani gradnji uplinjevalnika v Žavljah nastopili skupaj in k iniciativi povabili še sosednje občine. Tako terminal v Žavljah kot drugi terminal na morju, za katerega v Rimu že pripravljajo potrebne dokumente, bi imela skrajno negativen vpliv na okolje, zdravje in varnost prebivalcev na območju Italije, Slovenije in Hrvaške, so se strinjali župani iz treh sosednjih držav. Več na www.dnevnik.si.
S kolesom po dolini Soče in Furlaniji
V okviru čezmejnega projekta Biomisa načrtujejo novo kolesarsko pot, ki bo povezala dolino Soče in Furlanijo. Občina Tolmin je v 1,5 milijona evrov vrednem projektu, ki naj bi ga dokončali do februarja 2015, vodilni partner. Kot pravi župan Uroš Brežan, bodo tako nadgradili že zdaj dobro nastavljeno kolesarsko infrastrukturo. Pot bo obkrožila gorski greben Kolovrata in povezala občine Nova Gorica, Kanal, Tolmin in Kobarid na slovenski strani, na italijansko stran pa bo vstopila prek nekdanjega mejnega prehoda Robič in nadaljevala do Čedada in po obrobju Goriških brd končala v Solkanu. Tu se bodo lahko kolesarji usmerili po poti ob desnem bregu Soče proti Plavam – kolesarsko pot že nekaj let gradijo – ali nadaljevali po že urejeni poti proti Šempetru pri Gorici in Mirnu. Več na www.dnevnik.si.