Trajne posledice po hitrem postopku
S spreminjanjem zakona o prostorskem načrtovanju iz nekaterih postopkov spreminjanja namembnosti zemljišč poslanci ne izključujejo le strokovne in širše javnosti, temveč uveljavljajo tudi neenakost ljudi pred zakonom, pravijo prostorski strokovnjaki. Javnost naj ne bi imela več besede pri širjenju industrijskih, kmetijskih, turističnih ali rekreacijskih objektov na sosednja nezazidljiva zemljišča. Če je imela javnost, torej lokalna skupnost, vodarji, zaščitniki kulturne dediščine…, do letošnjega leta možnost uveljaviti svoj interes in v korist širše skupnosti preprečiti širjenje proizvodnih, kmetijskih, turističnih in rekreacijskih objektov na sosednja nezazidljiva zemljišča, od julija dalje ni več tako. Toda medtem ko naj bi že tako sporna izključitev (strokovne) javnosti iz odločanja o rabi prostora veljala le izjemoma in najdalj do začetka leta 2015, gre skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) na čelu še dlje in poskuša iz tega s predlagano spremembo zakona o prostorskem načrtovanju po hitrem postopku zdaj napraviti trajno pravilo. »To pomeni urejanje prostora za zaprtimi vrati,« je ogorčena mag. Maja Simoneti, vodja skupine Odgovorno do prostora, ki takšnemu predlogu ostro nasprotuje. Več na www.dnevnik.si.
Občine nimajo evidence o številu izdanih gradbenih dovoljenj, zato ne vedo niti, koliko in če so na njihovem območju nelegalno zgrajeni objekti. Strokovnjaki opozarjajo, da je birokracije še vedno preveč, zdrave pameti pri umeščanju objektov pa premalo. Tam, kjer so bila nekoč ob reki Dravi prostrana polja, danes stojijo hiše. Območja, nekoč opredeljena kot kmetijska zemljišča, so s spremembo namembnosti naenkrat postala zazidljiva. Temu so bile naklonjene tudi občine, saj je na ta način začel v njihove proračune pritekati tudi denar. Zakonodaja na področju gradnje objektov pa se je v zadnjih letih precej spreminjala. Če je bila še v prejšnji državi za vsako izdano gradbeno dovoljenje potrebna zajetna dokumentacija, ki je šla skozi sito upravnega organa za ljudsko obrambo, ki je bil na občini tudi odgovoren za načrtovanje ukrepov zaščite pred poplavami in je izdal soglasje šele, ko je preveril lokacijo gradnje, danes ni več tako. Več na www.dnevnik.si.
Občine polne praznih stanovanj
Pri nas je vsaj 100.000 praznih stanovanj, katerih cene bi morale zaradi tolikšne ponudbe znatno pasti. A se to ne zgodi, ker uradno prazna stanovanja zvečine sploh niso prazna. Na prvi pogled šokanten podatek o številu praznih stanovanj v kontekst postavi dejstvo, da številni lastniki uradno prazna stanovanja oddajajo na črno. Ocene, koliko stanovanj se oddaja brez pogodb, na Statističnem uradu Republike Slovenije nimajo. Uradno, četudi dvomljivo število 100.000 uporabnih praznih stanovanj pa je vendarle dovolj veliko, da se vse več ljudi sprašuje, zakaj v času velike ponudbe, posledičnega padanja cen in zaradi krize vse večjega povpraševanja po neprofitnem najemu na stanovanjski trg ne posežejo tudi država in občine. Kamniški občinski svetnik Janez Balantič je na zadnji seji občinski upravi zastavil prav to vprašanje: ali nameravajo v občini, kjer je uradno praznih skoraj 20 odstotkov stanovanj, v času ekonomske krize, ko cene padajo, nakupovati in obogatiti občinski fond neprofitnih stanovanj? Več na www.dnevnik.si.
V iskanju vira energije se premnogi obračajo proti soncu
Hitra rast fotovoltaičnih elektrarn, ki so jo v zadnjih letih poganjale razkošne državne subvencije in posledično visoki dobički investitorjev, se slovenski fotovoltaični industriji zdaj vrača kot bumerang. Čeprav naj bi vprašanje spodbujanja tako fotovoltaike kot drugih obnovljivih virov podrobneje uredili šele prihajajoči podzakonski predpisi, je iz predlagane novele energetskega zakona, ki jo želi ministrstvo za infrastrukturo in prostor skozi parlamentarno proceduro spraviti po hitrem postopku, že jasno, da se fotovoltaiki obetajo slabši časi. Določilo, da se bodo po novem investitorji v kateri koli obnovljivi vir energije med seboj borili za subvencijska sredstva, ki jih bo Agencija za energijo dodeljevala na podlagi prijav na javni poziv, ki bo objavljen vsako leto do 1. oktobra, je že spravilo na noge slovensko fotovoltaično industrijo. Predsednik panožnega združenja Uroš Merc je opozoril, da bi objava javnega razpisa zgolj enkrat letno ob koncu leta pomenila uvedbo popolnega moratorija za obnovljive vire energije od uvedbe zakona pa vsaj do oktobra 2013, ko naj bi bil objavljen prvi razpis. »Če 10 mesecev ne bo sončnih elektrarn, kako naj zaposlujem ljudi za nedoločen čas?!« je izjemno negativen vpliv moratorija na gospodarski razvoj predstavil Merc, sicer tudi predsednik uprave proizvajalca sončnih panelov Bisol. Več na www.dnevnik.si.
Vožnja z vlakom ostaja v prejšnjem stoletju
Enotne vozovnice za vlak in mestni avtobus tudi po več kot dveh letih od začetka projekta še ni na vidiku. Na prometnem ministrstvu se s prevozniki namreč niso uspeli uskladiti niti še o enotnih merilih za oblikovanje cen. Pa tudi ko jih bo mogoče kupiti, bodo na voljo samo uporabnikom mesečnih vozovnic. Še letos bi lahko na vseh blagajnah železniških postaj v Mestni občini Ljubljana vozovnico za vlak kupili s kartico urbana, tisti, ki se v prestolnico vozijo z vlakom, pa bi lahko mesečno vozovnico za Ljubljanski potniški promet (LPP) kupili hkrati z mesečno vozovnico za vlak. Tako so na Slovenskih železnicah (SŽ) napovedovali pred dvema letoma, vendar še danes o kombinirani (abonentski) vozovnici, ki bi lahko veljala tudi v Celju in Mariboru, ni ne duha ne sluha. Več na www.dnevnik.si.
Toth: Argumenti MOL glede komunalnega prispevka za Emoniko so nesprejemljivi
Pojasnila Mestne občine Ljubljana (MOL) glede komunalnega prispevka za Emoniko so za Trigranit in družbo Emonika nesprejemljiva, je danes za STA zatrdil direktor Emonike Csaba Toth. V Emoniki zahtevajo bolj temeljito in strokovno razlago, pogovore z MOL o komunalnem prispevku pa bodo še nadaljevali. Toth je potrdil pisanje današnjih Financ, da je madžarsko-kanadski Trigranit konec prejšnjega tedna prejel dopis MOL na temo komunalnega prispevka v zvezi s projektom Emonika. Dopis so po Tothovih besedah razumeli kot pojasnilo razlogov za povišanje komunalnega prispevka, ki je bil odmerjen projektu Emonika, ki obsega tudi izgradnjo novega Potniškega centra Ljubljana z železniško in avtobusno postajo. Pojasnila, ki jih navaja MOL, so za Trigranit in Emoniko nesprejemljiva tako iz strokovnih, tehničnih, pravnih in finančnih razlogov, pojasnjuje Toth. Več na www.dnevnik.si.
Z rebalansom finančnega načrta stanovanjskega sklada v Ljubljani do novih stanovanj še letos
Ljubljanski svetniki so podprli rebalans finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (MOL), na podlagi katerega bodo še letos namenili tri milijone evrov za nakup stanovanj. Zeleno luč je dobil tudi stanovanjski program MOL za leti 2013 in 2014, razprava se je vrtela predvsem okoli možnosti sklada za najemanje kreditov. Z rebalansom finančnega načrta mestnega stanovanjskega sklada se načrtovani prejemki znižujejo za šest odstotkov in sicer na dobrih 18,8 milijona evrov. Kot je pojasnila v. d. direktorice sklada Julka Gorenc, se nekatere naloge prenašajo v poznejše obdobje, za nakup stanovanj na trgu pa se namenja okoli tri milijone evrov. Župan Zoran Janković v zvezi s tem pojasnjuje, da so dobili dobro ponudbo za nakup 800 kvadratnih metrov stanovanjskih površin na Viču. Cena za kvadratni meter je po njegovih besedah 1800 evrov, več pa v izjavi za medije po seji ni želel povedati. Več na www.dnevnik.si.
Vpis etažne lastnine nuja, če nočeš Gotske ulice
MOL svetuje meščanom, naj ne odlašajo z vpisom stanovanj s pripadajočimi zemljišči v zemljiško knjigo. »Problemov stanovalcev, ki svojih stanovanj in pripadajočih zemljišč še vedno niso vpisali v zemljiško knjigo oziroma niso vzpostavili etažne lastnine po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine, MOL ne more reševati namesto njih samih«. To je na četrtkovi razširjeni seji mestnega odbora za gospodarjenje z nepremičninami odgovorila Simona Remih, vodja mestnega oddelka za gospodarjenje z nepremičninami (ORN), predstavnikom posameznih četrtnih skupnosti, ko so ti spraševali, kakšno pomoč lahko pričakujejo od predstavnikov mestne uprave pri reševanju problema parkirišč pred posameznimi večstanovanjskimi objekti, ki da jih stanovalcem skušajo s postavljanjem zapornic vzeti domnevno nezakoniti novi lastniki zemljišč. Več na www.delo.si.
Lasten avto je že luksuz, bi si ga delili?
Vprašalnik Ljubljanapolisa: Z Levom Piautzerjem, pobudnikom carsharinga, o tem, zakaj pobuda souporabe vozil pri nas ni uspela. Lev Piautzer si je to poletje oprtal prtljago in odkolesaril v Estonijo. V eno smer. Te dni je za seboj zaklenil še spletno stran Posodi avto. Tako je vsaj začasno in vsaj pri nas opustil projekt souporabe avtomobila – ker pač ni zaživel. Ljubljančan tako zelo nerad posoja svoje vozilo? Več na www.delo.si.
“Nimamo denarja, kaj lahko naredite?”
Podpisale so se že pod igriv park ob RTV hiši, pod prenovljen Plečnikov podhod, pisane klopi na Stritarjevi ulici, pod podhod v Tivoliju in letos še pod otroški igrišči na Taboru ter Kolodvorski ulici. One so tudi tiste, ki so si zamislile nenavadne zimske zaščite vodnjakov, se lotile oživljanja atrijev v starem mestnem jedru in za en dan spremenile Slomškovo ulico v najprijetnejši prostor v prestolnici, največ ljudi pa jih zagotovo pozna zaradi njihovega zavzetega oživljanja soseske Tabor. Vse te ideje so se porodile v glavah arhitektk Alenke Gorenjak, Ane Grk in Maše Cvetko, ki od leta 2004 delujejo kot kulturno društvo Prostorož. Druži jih želja po raziskovanju in razumevanju odprtega mestnega prostora, sčasoma pa je ta prerasla v željo po skupnosti, kjer brez zadržkov potrkaš sosedom na vrata, ko ti zmanjka sladkorja. Po uspehu na Taboru se sedaj ukvarjajo s Trubarjevo ulico, zagotovo pa bodo kmalu sprejele še kakšen izziv, najbrž kje na obrobju mesta. Več na www.dnevnik.si.
Urad informacijskega pooblaščenca je ob uvajanju kartice urbana kot članske izkaznice v Mestni knjižnici Ljubljana začel inšpekcijski postopek. Preverjajo, ali je tovrstna uporaba urbane v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Z urbano je v ljubljanski občini poleg vožnje z mestnim avtobusom mogoče plačevati tudi vožnjo z vzpenjačo na Grad, parkirnino in izposojo kolesa v sistemu Bicikelj; tudi v zvezi s slednjim teče inšpekcijski postopek informacijskega pooblaščenca. Urbana je junija postala članska izkaznica Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) in nadomešča dosedanje izkaznice. Članom, ki prinesejo vrednostno ali terminsko urbano v knjižnico, v sistem Cobiss vnesejo podatke. Na rumeno vrednostno kartico, ki je prenosna, vtisnejo ime, priimek in evidenčno številko člana. V MKL pojasnjujejo, da rumena vrednostna kartica z registracijo v knjižnici postane personificirana in je izenačena z zeleno terminsko kartico. Več na www.delo.si.
MOL se pripravlja na plakatno čistilno akcijo
Občina pripravlja popis oglaševalskih objektov v glavnem mestu. Ta bo podlaga za odstranjevanje plakatov, panojev, vitrin, ki niso postavljeni v skladu s predpisi, akcija pa naj bi stekla v začetku prihajajočega leta. A že se pojavljajo pomisleki, da gre predvsem za utrjevanje in krepitev položaja največjega ponudnika na trgu. Več na www.delo.si.
Občini Ljubljana uspel trimilijonski zemljiški posel
Mestni občini je po dolgem času uspel velik nepremičninski posel. Na včerajšnji javni dražbi je družbi Porsche Slovenija prodala osem tisoč kvadratnih metrov velik zemljiški kompleks v gospodarski coni Litostroj. Z njim bo zaslužila tri milijone evrov. Ker sta se dražbe kot edina interesenta udeležila le zastopnika družbe Porsche Slovenija, je bilo pet parcel (tri njive, cesta in manjše nerodovitno zemljišče), ki ležijo na severnem delu omenjene gospodarske cone v Šiški oziroma v trikotniku med Verovškovo ulico, Litostrojsko cesto in Plinarno, prodanih za izklicno ceno, to je tri milijone evrov. Kupca bodo zemljišča sicer stala 3,6 milijona, saj bo moral plačati še 20-odstotni davek. Več na www.delo.si.
Rekreativcem dobrodošla pridobitev
Tekači, ki še vedno vztrajajo na svežem zraku in ki potk, prepletenih po Rožniku, še niso zamenjali z dvoranami fitnes centrov, lahko krepijo mišice tudi na novi trim stezi v Mostecu. Čeprav je uradno odprtje steze predvideno šele prihodnjo pomlad, na petnajstih napravah že pridno »trimčkajo« številni rekreativci. »Steza bo uradno odprta, ko bodo končani tudi trim otoki,« so pojasnili v zavodu Šport Ljubljana, kjer so za novo trim stezo odšteli nekaj več kot 17.000 evrov. Za zdaj je dokončan le trim otok Brdo v bližini Tehnološkega parka, kjer je postavljenih šest naprav za razgibavanje, v zavodu pa načrtujejo, da bo do prihodnje pomladi urejenih kar pet trim otokov ob Poti spominov in tovarištva, ki je ena najbolj obljudenih tekaških poti v Ljubljani. Več na www.dnevnik.si.
Spreminjanje podobe in lastništva Krisperjeve hiše
Knjigarna in papirnica na Mestnem trgu 26, ki jo je DZS zaprla 16. novembra, ima novega lastnika. V njej bo po preureditvi trgovski lokal podjetja Drogerie Markt. Krisperjevo hišo so že ogradili, tako da je pričakovati hitro odprtje nove trgovine. Kot piše v obvestilu na enem od vhodov v nekdanjo papirnico in knjigarno, se je DZS odločila za zaprtje zaradi reorganizacije. V imenu predsednika uprave Bojana Petana smo dobili le pojasnilo, da je zaradi spremenjenega prometnega režima v mestnem jedru – ceste so zaprte za ves promet razen dostave – postala lokacija zelo velike knjigarne in papirnice na Mestnem trgu kupcem manj dosegljiva in zato tudi manj privlačna. Hkrati so dali vedeti, da bo v izpraznjenih pritličnih prostorih Krisperjeve hiše po njihovem odhodu in preureditvi nova mirna trgovina, ki sodi v mestno jedro. In obljubili, da bodo svojo zaprto trgovino nadomestili z drugo na primernejši lokaciji v mestnem jedru. Več na www.delo.si.
Po treh neuspešnih še en razpis za koncesije
Čeprav so v ljubljanski občini poskrbeli za vse otroke iz MOL, ki so na razpisu ob začetku tega šolskega leta izpolnjevali pogoje za vpis v vrtec, kot to določa zakon, so danes vseeno še četrtič poskusili z razpisom koncesij za zasebnike. Še 206 otrok, ki izpolnjujejo vse pogoje za vpis v javni vrtec (imajo najmanj 131 točk), kar pomeni, da so rojeni do vključno leta 2011, imajo stalno bivališče v Ljubljani in so njihovi starši v Ljubljani prijavljeni vsaj 15 mesecev, nima zagotovljenega prostora. Več na www.delo.si.
Na razpis se prijavlja samo Sezam
Tudi prihodnje leto bo občina s 40.000 evri sofinancirala občasno varovanje osnovnošolskih in predšolskih otrok na domu, ki vključuje popoldansko in večerno, izjemoma tudi dopoldansko varstvo. Že več let se na razpis javlja le društvo Sezam. Vlagatelji morajo vloge oddati do 3. decembra, rezultati pa bodo znani predvidoma na začetku marca. Vodja mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič pravi, da je sofinancirana ponudba dopoldanskega varstva tudi eden od ukrepov občine za pomoč družinam, v katerih otroci niso dobili prostega mesta v vrtcu. V razpisu piše, da cena občasnega varovanja otrok na domu ne sme presegati štirih evrov na uro in je med letom ni mogoče spreminjati. Več na www.delo.si.
Nov objekt Snage za 7,2 milijona evrov
Na Cesti dveh cesarjev so včeraj odprli nove prostore Snage, ki obsegajo garderobno-sanitarni objekt, vratarnico, remontni objekt in parkirišče za tovorna vozila. Kot so dejali na Snagi, bodo prostori na 10.500 kvadratnih metrih v vrednosti 7,2 milijona evrov izboljšali delovne razmere zaposlenih, ki skrbijo za odvoz odpadkov. Gre za prvo fazo kompleksa na Barju, v prihodnje bodo tu zgradili še novo poslovno-upravno stavbo in dogradili parkirišča. Več na www.delo.si.
V Ljubljani se obeta odprava lisic
Na Mestni občini Ljubljana želijo odpraviti ukrep priklenitve lisic na nepravilno parkirana vozila, saj po njihovih navedbah prinaša več negativnih kot pozitivnih učinkov, poroča Slovenska tiskovna agencija. Poleg odprave lisic pripravljen osnutek odloka o urejanju prometa v mestu predvideva tudi izdajo dveh parkirnih dovolilnic na stanovanje izven ožjega mestnega središča. Več na www.delo.si.
V Ljubljani samo še globe in pajki
Mestna občina namerava z novim odlokom o urejanju prometa ukiniti lisice. Vozniki, ki so svoja vozila do zdaj parkirali napačno in so si s tem prislužili lisice, bi po novem odloku dobili zgolj globo. Tako bodo prihranili stroške odstranitve lisic, ki od ponedeljka do sobote med 6. in 22. uro znašajo 50 evrov, od 22. do 6. ure in ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih pa kar 100 evrov. Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so pojasnili, da lisice pošiljajo v pozabo, ker »je več negativnih kot pozitivnih učinkov njihovega odrejanja«. Kot negativne učinke, ki so pretehtali v prid odpravljanju lisic, so na oddelku navedli negativen odnos kršiteljev do lisic, relativno oddaljenost blagajne za plačilo odstranitve lisic, napade na delavce Ljubljanskih parkirišč in tržnic ter nizke prihodke od tega ukrepa, zaradi česar je lisičenje vozil za mesto pravzaprav nerentabilno. Za odpravo lisic so se na občini odločili tudi zato, ker menda škodi ugledu mestne občine kot prijaznega mesta. Naj omenimo, prekrškarjev, ki so si lani prislužili lisice, je bilo nekaj manj kot 6300. Več na www.dnevnik.si.
Snaga bo Ljubljančanom razdelila zabojnike za papir
Javno podjetje Snaga je v sredo v četrtni skupnosti Šiška v Ljubljani začelo razdeljevati zabojnike za papir, ki jih bo prvič izpraznila po 17. decembru. Zabojniki so dveh velikosti, in sicer 240- in 1100-litrski, dobili pa jih bodo prebivalci Ljubljane. Z razdeljevanjem zabojnikov želi Snaga uporabnikom pomagati, da bodo lažje in doslednejše ločevali že doma oziroma tam, kjer odpadki nastanejo. Drugi razlog pa je zahteva skupne evropske zakonodaje, da se do leta 2020 reciklira vsaj polovico odpadkov, so sporočili iz Snage. Direktiva EU namreč države članice zavezuje, da morajo do leta 2020 reciklirati polovico komunalnih odpadkov, v Snagi pa ocenjujejo, da bo za dosego tega cilja treba ločeno zbrati skoraj 70 odstotkov komunalnih odpadkov. Danes na področju delovanja Snage ločeno zberejo približno 45 odstotkov ločenih frakcij. Da je približevanje zabojnikov uporabnikom pravi način za doseganje zahtevanega cilja, pričajo tudi količine zbrane embalaže, zbrane po uvedbi ‘lastnih’ zabojnikov za embalažo. Več na www.dnevnik.si.
V Mariboru padajo radarji, v Ljubljani parkomati
Delavci javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice so minuli vikend ugotovili, da je neznanec z močno petardo razdejal parkomat na Oslavijski ulici na Viču. Parkomat jebil čisto nov, saj so ga tja postavili poleti, eksplozija pa ga je tako poškodovala, da je praktično neuporaben. Zato bodo morali namestiti novega, kar bo stalo skoraj 5000 evrov. V podjetju so nam povedali, da se storilci niso niti poskušali dokopati do denarja v parkomatu, zato sklepajo, da je šlo zgolj za vandalizem. Policija informacije o kaznivem dejanju še zbira, prizorišče pa si je ogledal celo bombni tehnik. Več na www.dnevnik.si.
V Črnučah odprli center starejših
Po več kot desetih letih od prve pobude črnuškega društva upokojencev in tamkajšnje četrtne skupnosti so pod gozdičkom Podboršt včeraj le odprli center starejših Črnuče. Naložba je vredna 16 milijonov evrov, v njem pa je prostora za 156 oskrbovancev. Investitor doma je družba Deos, ki je zanj pridobila gradbeno dovoljenje konec lanskega avgusta, zgradila pa ga v nekaj več kot letu dni. Uporabno dovoljenje pričakujejo v začetku prihodnjega tedna, napolnili pa naj bi ga v treh mesecih. Sodobni objekt ima šest etaž, pri čemer so v pritličju skupni (jedilnica, kuhinja in bife), upravni in zdravstveni prostori. V prvem nadstropju so tri bivalne enote za 39 oskrbovancev (ena od teh bo namenjena dementnim starostnikom), v preostalih treh pa sta po dve enoti za 39 upokojencev. Skupaj je 50 enoposteljnih in 53 dvoposteljnih sob, vsaka s svojim balkonom in kopalnico. Več na www.delo.si.
Občina Dol pri Ljubljani s tožbo do cenejšega vrtca
Občina želi razdreti pogodbo o stavbni pravici, na podlagi katere je družba Energoplan zgradila vrtec v Dolu pri Ljubljani. V pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice, ki je bila podpisana oktobra 2008, je določeno, da občina v primeru prisilne poravnave ali stečaja družbe Energoplan (ta je v prisilni poravnavi in bo imela v tem tednu sestanek z upniki), na sodišču lahko zahteva razveljavitev pogodbe. V omenjeni pogodbi je v 11. členu med drugim določeno, da se upravičenec (Energoplan) v primeru predčasnega prenehanja pogodbe stavbne pravice, zaradi razlogov na strani upravičenca, odpoveduje kakršnemu koli nadomestilu ali odškodnini, ki bi jih utegnil imeti zaradi povečane vrednosti nepremičnine na podlagi dodatnih vlaganj ali vložka v pripravo za gradnjo in samo gradnjo, oziroma nadomestilu ali odškodnini iz katerega koli drugega naslova. Več na www.delo.si.
Škofljica: »izvedljiva« le obvoznica po Barju
Po sedmih letih iskanja najboljše trase za obvoznico Škofljica so strokovnjaki proučili enajst možnih različic, jasno je samo to, da je najboljša trasa 2A po Barju. Ali bo cesta po njej sploh kdaj zgrajena, pa zaradi omejitev Nature 2000 še vedno ni jasno. Javna obravnava študije variant, na kateri so predlagali najboljšo različico, je minila brez ključnega dokumenta – okoljskega poročila, ki so ga zadržali na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. »Desetletje smo čakali na to razgrnitev,« je bil razočaran škofljiški župan Ivan Jordan, ki pravi, da se z obvoznico ukvarjajo že od leta 1996. Promet na glavni cesti skozi Škofljico se je ves čas iskanja trase povečevalo in na merilnih točkah naštejejo že 19.000 vozil na dan. Po zdajšnjih ocenah bi bila obvoznica dolga 5421 metrov. Izvedena bi bila kot ozka dvopasovna cesta, po njej pa bi bilo dovoljeno voziti 70 km/h. Zasedla bi površino 13 hektarov. Več na www.delo.si.
Otroci tri mesece talci podizvajalskih prepirov
Po veliki zamudi pri selitvi v igralnice novega vrtca je malčkom in v njem zaposlenim zaradi »spornih« računov že sredi poletja zastopnik nemškega proizvajalca klimatskih naprav Menerga odrekel kar sveži zrak. »Dokler so lahko zračili z odpiranjem oken, je še nekako šlo, zdaj pa je zaradi mraza, ko naj bi klimatske naprave dovajale ogreti sveži zrak, zračenje in ogrevanje precej oteženo,« je povedal trzinski župan Tone Peršak. Pojasnil je, da so jim prezračevanje odklopili serviserji proizvajalca klimatskih naprav, ki imajo z napravami daljinsko povezavo, in ogorčeno pristavil, da so tako otroci znova talci sporov med izvajalci in podizvajalci vrtca. Več na www.dnevnik.si.
Kranjčani niso za zapiranje ulic
Napovedano ukinjanje parkirnih mest, zapora Vodopivčeve ceste, nadaljnja obnova ulic ter nezadržno umiranje mestnega središča razburja krajane krajevne skupnosti Center. Na zboru krajanov je predsednik krajevne skupnosti (KS) Aleksander Pavšlar poudaril, da je bilo pred obnovo ulic v mestnem jedru 90 označenih parkirnih mest, po obnovi jih je na Trubarjevem trgu namesto 24 samo 15, pred Prešernovim gledališčem je ukinjenih vseh 24, po obnovi Poštne ulici jih morda tudi tam ne bo več. Več na www.delo.si.
Bodo komunalne naložbe kot mariborski radarji?
Kranjska opozicija se boji, da bo občina, če bo ostala brez evropskih sredstev za projekt Gorki, komunalno omrežje privatizirala. V vodovodno omrežje, kanalizacijo in večjo čistilno napravo je mestna občina Kranj želela vložiti okoli 40 milijonov evrov, od tega naj bi tri četrtine predstavljal državni oziroma evropski denar. Za zdaj pa vlada komunalnega projekta Gorki ni uvrstila med prednostne. In to kljub temu, da se je na seji mestnega sveta svetnik Branko Grims (SDS) javno zahvalil vladi za podporo projektu, ki ga sicer v Kranju vodi podžupan Bojan Homan (SDS). Več na www.dnevnik.si.
Kranjčani s peticijo proti koncesiji za komunalne storitve
Svetniki Liste Hermine Krt, Zares, NSi, Pozitivne Slovenije in Mladi za Kranj so včeraj pozvali župana Mohorja Bogataja, naj usmeri vse moči v to, da bo projekt ureditev komunalne infrastrukture Gorki ostal na prednostnem seznamu. Svetnike skrbi, da se za projekt, ki bi se moral skladno s pravkar sprejetim osnutkom proračuna za leto 2013 sofinancirati z državnimi in kohezijskimi sredstvi, iščejo alternative, čeprav ministrstvo za kmetijstvo in okolje še niti ni izdalo odločbe o sofinanciranju. Več na www.delo.si.
Nad kostnico v Kranju bo steklen paviljon
V prihodnjem letu bo Mestna občina (MO) Kranj porabila predvidoma 23 milijonov evrov za naložbe. Med njimi bo 1,5 milijona evrov vredna obnova ulic mestnega jedra, to je Poštne ulice in dostop do rovov pod jedrom iz te ulice, obnova mostu čez Kokro in tudi gradnja paviljona kostnice. Kostnica na Glavnem trgu v Kranju je arheološki spomenik. Urejena je bila leta 1981, ko so vanjo prenesli skelete po zaključku izkopavanj na velikem staroslovanskem grobišču ob župnijski cerkvi Sv. Kancijana in tovarišev, ki so s prekinitvami potekala od leta 1953 do 1973. Kot so nam pojasnili na občini, bodo porušili obstoječo armiranobetonsko zgornjo ploščo kostnice, zgradili novo in jo podprli z obstoječimi zidovi. Prostori in vse drugo bo v kostnici ostalo enako kot doslej. V ploščo bodo vgrajena ogrevana svetlobna okna trapezoidnih oblik, ki bodo omogočala pogled v notranjost kostnice. Več na www.delo.si.
Začetek obnove dvoran odvisen od superministrstva
Na Jesenicah navdušeni nad žrebom skupine evropskega prvenstva v košarki, malo manj nad čakanjem na zeleno luč za začetek gradbenih del v Podmežakli. V javnost so že pricurljale informacije o višini sredstev za obnovo treh dvoran, a kaže, da je bil to račun brez krčmarja. Več kot pet milijonov evrov bo potrebnih, da bo jeseniška dvorana Podmežakla namesto hokejistov gostila košarkarsko prvenstvo. Čeprav bi jeseniško dvorano Podmežakla lahko začeli obnavljati že danes, bodo gradbeniki morali v »nizki preži« čakati na zeleno luč ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki naj bi sofinanciralo več kot pet milijonov evrov vredno naložbo. Sprva so na Jesenicah pričakovali dva milijona evrov pomoči, zdaj naj bi se jim obetali celo trije milijoni evrov, a bodo morali še malo počakati. Več na www.dnevnik.si.
Osnova za konkretne rešitve prostorskega urejanja Ribnice
Študentje 3. letnika krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so se v minulem šolskem letu posebej ukvarjali z Ribnico. K sodelovanju jih je povabil ribniški župan Jože Levstek, tako da je 31 študentov pod vodstvom prof. dr. Ane Kučan, asistentom Nejcem Florjancem in gostom Joaom Gomesom da Silvo raziskovalo možnosti prostorskega razvoja Ribnice. Obdelali so celotno dolino, prepoznavali probleme in raziskovali potencial območja, ki ga nudi slikovit krajinski okvir in pestra zgodovina. Prostor so prepoznali kot izredno vreden. Za območje je značilno, da so vasi še vedno prepoznane, čeprav se je tudi v tem prostoru po 2. svetovni vojni začel proces polnjena prostora. Ta se, ocenjuje sogovornica, že obrača, tako da je vprašanje, ali se bodo vasi še širile v krajinsko zaledje ali pa se bodo naselja širila znotraj svojega prostora. Več na www.delo.si.
Napočil je čas za razcvet turizma
Eden od ciljev projekta treh zasavskih občin Vse teče v 3 krasne je bila ustanovitev Zasavske turistične organizacije, ki bo skrbela za vsebino in promocijo tamkajšnje turistične ponudbe. Čez deset let bo pet odstotkov BDP v Zasavju ustvarjal turizem, so prepričani na Regionalnem centru za razvoj (RCR) Zagorje, kjer se s postavljanjem temeljev te panoge ukvarjajo že od leta 2008, ko so začeli popisovati prednosti zasavske regije, nato pa v okviru projektov V 3 krasne in Vse teče v 3 krasne oblikovali istoimensko blagovno znamko. Z njo bodo zdaj obstoječi in novi turistični ponudniki skupaj nagovarjali turiste oziroma obiskovalce Zasavja. Več na www.dnevnik.si.
Propadajoča hrastniška vila vabi Igorja Laha
Vilo de Seppi nasproti hrastniške Steklarne, zgrajeno leta 1894 po vzoru cesarskega gradu Miramar v Trstu, so načela leta. Mladi Hrastničani iz društva Rast so se spopadli z vprašanjem njene prihodnosti. Propada grajskega bisera se zavedajo vsi, a v kislo jabolko obnove ne zagrize nihče. Bo to storil mogotec Igor Lah? Igor Lah je prvi poklicani, da se izreče o usodi steklarskega gradiča, saj je pred petimi leti, ko je prek ciprskega Ampelusa kupil Steklarno Hrastnik (SH), v »paketu« dobil tudi vilo de Seppi. Sicer precej načeto od zoba časa, a s statusom kulturnega spomenika lokalnega pomena. Več na www.delo.si.
Celjska bolnišnica odslej tudi energetsko varčnejša
V Splošni bolnišnici Celje so včeraj slovesno odprli prenovljen oddelek za patologijo in citologijo ter objekte, ki so jih doslej že energetsko sanirali. S projektom, ki bo stal 6,6 milijona evrov, bodo zmanjšali rabo energije, izboljšali energetsko učinkovitost in s tem zagotovili nemoteno opravljanje kakovostnih zdravstvenih storitev. Ker so bili uspešni na javnem razpisu ministrstva za zdravje, lahko računajo na skoraj tri milijone nepovratnih sredstev, ostali denar za naložbo pa bodo morali zbrati sami. Direktor bolnišnice Marjan Ferjanc je pojasnil, da so letos zamenjali kritino in izolirali podstrešje na zgradbah, v katerih so otroški oddelek, oddelek za patologijo in citologijo ter kuhinja. Zamenjali so kar 328 oken in vrat, šest dotrajanih in med poplavami poškodovanih klimatskih naprav ter ponekod položili tudi novo toplotno izolacijsko fasado. Na prenovljenem oddelku za patologijo in citologijo so namestili tudi novo tehnološko opremo. Dela, ki so jih opravili doslej, so stala 2,7 milijona evrov. Zdaj je pred njimi le še projekt primarne energetske oskrbe. Izvajalca, ki bo zgradil sistem sočasne proizvodnje električne, toplotne in hladilne energije so že izbrali, zato predvidevajo, da se bodo dela kmalu začela. Več na www.dnevnik.si.
Ogorčeni Brežičani nasprotujejo širitvi območij Nature 2000
Predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000 za Posavje, ki so ga v Brežicah predstavili danes, občini onemogoča razvoj ter ogroža gradnjo hidroelektrarn in z njimi povezane protipoplavne zaščite, je menil brežiški župan Ivan Molan. Brežičani zaradi tega predlog zavračajo, o njem pa se bo izrekel tudi občinski svet, je povedal Molan. Po Molanovih besedah imajo v občini Brežice že sedaj samo tri odstotke zemljišč, ki niso varovana na kakšnega od možnih načinov, zaradi predloga, ki so ga danes predstavili sodelavci ministrstva za kmetijstvo in okolje, pa je med posavskimi tamkajšnja občina najbolj prizadeta. Po navedenem predlogu bi v območje Natura 2000 uvrstili tudi brežiško obsavsko območje Vrbina in celotno območje spodnje Save, kar bi ogrozilo protipoplavno varnost na območju, katere izvedbo so predvidevali v okviru izgradnje zadnjih hidroelektrarn v spodnjesavski verigi, HE Brežice in Mokrice. Več na www.dnevnik.si.
Zaradi Nature 2000 na Savi Brežice ne želijo biti rezervat
Brežiški župan Ivan Molan je zgrožen, da je spodnja Sava umeščena med predloge za razširitev območij Nature 2000. Ker to ogroža gradnjo mokriške hidroelektrarne in ureditev protipoplavne zaščite Krške vasi, vladi napoveduje protestno pismo, podprto s sklepom občinskega sveta. »Če bo sprejeto, bo v območju Nature 2000 kar 20 odstotkov ozemlja brežiške občine. S preostalimi zavarovanimi območji to pomeni, da bo občina postala naravni rezervat brez možnosti razvoja,« pravi Ivan Molan. »To je za nas popolnoma nesprejemljivo.« Val ogorčenja v Posavju se nanaša na sedem domnevno ogroženih ribjih vrst na območju spodnje Save oziroma v akumulacijskem bazenu hidroelektrarne Mokrice, pete oziroma zadnje v verigi. Evropska komisija je razširitev Nature 2000 zahtevala že leta 2006.»Največ strokovnih vprašanj se postavlja o zvezdogledu, majhni ribi, ki jo najdemo v produ hitro tekočih rek. V stoječih vodah, kot so v bazenih akumulacijskih hidroelektrarn, jih ni,« pravi Peter Skobrne z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Več na www.delo.si.
Najstarejši slovenski grad dobil novo podobo
V soboto bodo odprli celovito prenovljen grad Rajhenburg nad Brestanico. Po edinstveni romanski arhitekturi izstopajoči grad, katerega prvi sledovi segajo v deveto stoletje, velja za najstarejšega v Sloveniji. Obnova je stala 5 milijonov evrov, pri čemer so kar 85 odstotkov denarja pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, medtem ko je za preostali delež poskrbela občina Krško. Več na www.dnevnik.si.
Terme s pogledom na Jadransko morje in vršace
Smelim načrtom gradnje term v Goriških brdih se briška občina tudi po sedmih letih še vedno ni odpovedala. Za projekt se poleg avstrijskih zanimajo tudi podjetniki iz Nemčije in Italije. Župan Brd Franc Mužič pravi, da so za gradnjo termalnega kompleksa rezervirali zemljišče med Fojano in Medano, odkupili nekaj parcel, določili mesto za vrtino, z avstrijsko družbo Porr so ustanovili celo mešano podjetje. Kot pravi, se je projekt najprej zatikal, ker niso imeli občinskega prostorskega načrta, pozneje pa je prišla gospodarska kriza. Danes je največji problem, kje dobiti najmanj milijon evrov za izvedbo vrtine, ki bi odgovorila na to, ali je v Brdih res topla termalna voda, kot trdijo strokovnjaki. Več na www.dnevnik.si.
V Piranu še prenova carinskega pomola
Medtem ko v Piranu še niso končali prenove ribiških privezov, na drugi strani istega pristanišča že načrtujejo prenovo približno 80 metrov dolgega carinskega pomola. Strokovnjaki so ugotovili, da je v njem veliko lukenj in da bi ga lahko močnejše neurje tako poškodovalo, da bi ga morali zapreti. Že v času prejšnjega župana so pri Projektivi inženiringu Piran naročili projekt in pridobili gradbeno dovoljenje. V prejšnjih tednih so se strokovnjaki Restavratorskega centra Slovenije, arheologi in geodeti lotili sondaž in fotografskih posnetkov stanja, saj bi radi ugotovili razsežnosti poškodb pomola (v notranjosti je več lukenj, ki jih je izdolbla voda). Več na www.delo.si.
Z referendumom proti stanovanjem v Luciji
V civilni pobudi za zeleno in socialno pravičnejšo občino iz Lucije bodo poskušali z referendumom preprečiti načrtovano gradnjo novih stanovanj v Luciji. Za to so se odločili, ker so občinski svetniki prejšnji teden soglasno podprli OPPN za Kampolin Terase. Civilna pobuda je v nekaj dneh zbrala več kot 300 podpisov pod pobudo, ki jo morajo do 4. decembra predložiti županu občine Piran Petru Bossmanu. Če bo s podpisi vse v redu, bo moral župan določiti rok, v katerem bodo pobudniki morali na upravni enoti zbrati podpise vsaj pet odstotkov (okoli 750) volivcev. Več na www.delo.si.
V Trstu se vrstijo protesti proti plinskemu terminalu
V Trstu se vrstijo protesti proti zadnjim dogodkom v zvezi z načrtovano gradnjo plinskega terminala družbe Gas Natural pri Žavljah, za danes popoldne pa je napovedan protestni shod pred tržaško občino. Nasprotniki terminala, med katerimi je več okoljevarstvenih združenj in političnih strank, se bodo zbrali ob 16.30 na tržaškem Velikem trgu pred županstvom, kjer bo potekala seja občinskega sveta. Na seji naj bi sodeloval tudi predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo. Več na www.delo.si.
Brez državnega sofinanciranja bodo Soline ob evropski denar
V Sečoveljskih solinah, ki so med večjimi dobitniki sredstev iz projektov Life, opozarjajo, da se brez državnega deleža ne morejo potegovati za evropski denar, zato bi bilo po letu 2015 lahko ogroženih tudi najmanj 21 zaposlitev. Le kdo bo vlagal v naravo v lasti države, če sama ne zagotovi niti četrtinskega ali petinskega deleža,« je dejal vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje letos ni objavilo razpisa za dodatno sofinanciranje projektov iz programa Life 12. Slovenija je v Bruselj poslala samo en, zelo majhen predlog iz sklopa narava in biotska raznovrstnost. Več na www.delo.si.
Gradnikova domačija je briška sramota
Letos mineva 130 let od rojstva in 45 let od smrti največjega briškega pesnika Alojza Gradnika, njegova domačija, v kateri je živel in ustvarjal, pa je že dlje časa prepuščena zobu časa in propadu. Na občini priznavajo, da jim podrtija ni v ponos, a hkrati dodajajo, da je hiša v zasebni lasti več dedičev. »Kot občina smo poskrbeli, da življenje in delo Alojza Gradnika v naših krajih ni prezrto. Tako smo v Medani uredili pesnikovo spominsko sobo, pred dvema letoma smo v Brdih odprli celo Gradnikovo učno pot. Njegova domačija pa je v zasebni lasti več dedičev, zato več kot toliko ne moremo storiti,« pojasnjuje direktor briške občinske uprave Andrej Markočič. Dodaja, da se z dedišči intenzivno pogovarjajo, a pogledov doslej očitno vendarle niso uspeli zbližati. Več na www.delo.si.