Italija ima 25 let po zaprtju ministrstva, odgovornega za probleme urbanih območij, ki je prenehalo delovati 1987, novo institucionalno strukturo za koordinacijo urbanih politik na nacionalni ravni, imenovano CIPU (Comitato Interministeriale per le Politiche Urbane).
Nastanek CIPU uživa trdno podporo obeh glavnih političnih opcij in je tako trenutno ena pomembnejših strateških potez vlade Maria Montija, pri tem pa ključno vlogo igrata minister Fabrizio Barca in njegovo Ministrstvo za teritorialno kohezijo.
Sprememba smeri, ki jo narekuje državna oblast, sicer deluje po letih regionalnega federalizma strateško, vendar je tudi pomenska oz. diskurzivna. Vlada je v zadnjih mesecih okrepila središčnost koncepta teritorialne kohezije kot nujnega pogoja za trajnostno rast. V tem smislu ministrstva sedaj stavijo na vlogo mest upoštevajoč njihov potencial za inovacije in rast, pa tudi zgoščenost izzivov v njih.
Potrditev iniciative Piano Cittá (nacionalni program za prenovo degradiranih urbanih območij, vreden 225 milijonov evrov), objava razpisa za projekt Smart Cities (ki je del programa Digital Agenda for Italy, ter katerega cilj je ustvariti urbana okolja za inovacije, trajnost in rast) in vzpostavitev 15 regionalnih oblasti so ukrepi vlade v okviru t.i. Decreto Sviluppo, naslednika bolečega Decreto Salva Italia, ki napovedujejo spremembe. Sporočilo je preprosto: ob nujnem varčevanju so lahko mesta motorji za kohezivno rast v državi.
Povezovalna narava teh začetnih pobud izkazuje, da vlada prepoznava potrebo po celostni in večdimenzionalni urbani strategiji na ravni države. Nove in trajnostne infrastrukture so skupaj z ukrepi urbane prenove predpogoji za prebujanje lokalnega potenciala za inovacije in rast, vendar pa morajo biti uresničeni v skladu z novimi učinkovitimi strukturami regionalnega vladovanja (angl. governance).
Te pobude so lahko temeljni gradniki novega urbanega državnega vladovanja (angl. urban governance), ki naj bi ga CIPU koordinirala, izvajala in plemenitila. Glede na to, da so splošne volitve pred vrati je jasno, da bo opredelitev dolgoročne agende za mesta naloga prihodnje vlade. Kljub temu lahko trenutna vlada v prihajajočih mesecih pomembno prispeva k tej ključni agendi, saj bodo imeli Fabrizio Barca in drugi resorni ministri nalogo načrtovati učinkovito porabo sredstev za mesta v programskem obdobju 2014-2020.
Z uspešno vključitvijo glavnih orodij (Konvencija ITI, CLLD itn.), ki jih Evropska komisija v operativnih programih predlaga za trajnostni urbani razvoj, ima sedanja vlada v Italiji priložnost, da oblikuje nacionalno urbano agendo za naslednja desetletja. Celosten in večdimenzionalen pristop lahko postane referenčna metoda za italijanska mesta v prihodnosti.
Za uresničitev tega cilja je v naslednjih mesecih ključna koordinacija in aktivno vključevanje različnih nivojev teritorialnega vladovanja, kar mora obsegati tudi udeležbo mest pri oblikovanju partnerskih soglasij in regionalnih operacijskih programov.
Od leta 2007 je več kot 40 italijanskih mest in lokalnih vlad v okviru programa URBACT oblikovalo celostne Lokalne akcijske načrte in koristilo ugodnosti mednarodnih izmenjav ter zagotavljalo participacijo različnih ključnih lokalnih deležnikov. Znotraj tematskih mrež programa URBACT so razvili interdisciplinarne strategije (t.i. cross-cutting strategies), ki zahtevajo soodvisnost večsektorskih politik. Toda prepogosto je bilo tem mestom uresničevanje njihovih Lokalnih akcijskih načrtov onemogočeno. Zdajšnja paradigma operativnih programov, ki v glavnem temelji na sektorskih programskih strukturah, namreč predstavlja nepremostljivo oviro za udejanjanje celostnih lokalnih strategij.
Njihove izkušnje in pričanja so lahko za CIPU in regionalne oblasti nadvse dragoceni pri iskanju načinov za uporabo celostnih pristopov trajnostnega urbanega razvoja v programskem obdobju 2014-2020. Italijanski primer pa je lahko tudi za Slovenijo več kot dober zgled pri pripravi programskih dokumentov za novo proračunsko obdobje Evropske unije, ki so prav zdaj v nastajanju. Bomo uspeli, tako kot v Italiji, ustrezno vključiti v nove dokumente poudarek na urbani agendi, ki ga predlaga Evropska komisija?
