Zeleni razvojni preboj kaže smer naprej

Država naj investicije usmeri v zeleni razvojni preboj

Slovenija bo imela v novi finančni perspektivi 2014–2020 možnost pridobiti več milijard evrov namenskih razvojnih sredstev iz evropskih skladov. »To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Kako jih bomo uporabili, pa bo določila strategija razvoja Slovenije,« je nedavno opozorila skupnost državljanov Tretji člen. Zato je z okoljevarstveno organizacijo Umanotera na čelu pripravila poziv vladi, naj nastajajočo strategijo usmeri v zeleni razvojni preboj. »Zeleni razvojni preboj je razvojni predlog, ki ponuja izhod iz krize, ne da bi pri tem naredili okoljsko in socialno škodo,« je poziv, ki ga je doslej podprlo že več kot 100 organizacij in podjetij ter tudi 3793 posameznikov, utemeljila predstavnica Umanotere Renata Karba. V njem vladi predlagajo, naj v strategijo vključi vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih. To so spodbujanje prehranske samooskrbe s poudarkom na ekološki pridelavi, vzpostavitev vrednostne verige lesa, spodbujanje energetske prenove stavb, prehod na obnovljive vire energije, posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkovita raba naravnih virov ter zeleni turizem. Več na www.dnevnik.si.

Nova bremena za slovenska gospodinjstva

Z novim letom se bodo sprostile zdaj že dve leti zamrznjene cene komunalnih storitev. Vlada je v novi uredbi o določanju cen komunalnih storitev, ki jo je sprejela minuli četrtek in bo začela veljati s 1. januarjem 2013, tudi odločila, da bo ukinila obvezno soglasje pristojnega ministrstva in oblikovanje cen komunalnih storitev popolnoma prepustila občinam. Večina od njih že napoveduje dvig cen storitev oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadnimi vodami in ravnanja z odpadki. Umar je že leta 2009 opozoril, da vlada določanja cen komunalnih storitev ne bi smela popolnoma prepustiti občinam. Več na www.dnevnik.si.

Vlada bi Ljubljani (spet) vzela več milijonov evrov

Vlada namerava v prihodnjih dveh letih za 20 odstotkov znižati sredstva, ki jih Mestna občina Ljubljana vsako leto prejme po leta 2009 popravljenem zakonu o glavnem mestu. Izračuni za prihodnje leto kažejo, da bi morala prestolnica iz naslova vplačane dohodnine prejeti 15 milijonov evrov, a jih bi po predlaganih vladnih dopolnitvah državnih proračunov za 2012 in 2013 dobila le 12 milijonov. Finančni minister Janez Šušteršič je pojasnil, da so se za znižanje transferja glavnemu mestu odločili zato, ker so v zaostrenih finančnih okoliščinah vsem občinam morali znižali povprečnino oziroma sredstva, ki jih lokalne skupnosti prejmejo iz državnega proračuna. Več na www.dnevnik.si.

Kljub dobri legi Ljubljani grozi izolacija

Kam čez mejo lahko danes potujemo iz prestolnice z vlakom? Z večkratnim prestopanjem praktično kamor koli po Evropi in še dlje, medtem ko neposrednih železniških povezav ni ravno veliko. »Mednarodne železniške povezave z Ljubljano so dobre,« trdi turistični portal Visit Ljubljana, kjer so zbrane koristne informacije za turiste. A dejanskega stanja na področju mednarodnega železniškega prometa ta trditev ne opiše (več) najbolje. Krajev, kamor bi iz prestolnice pripotovali brez prestopanja, je vedno manj, zato je večinoma potovanje z avtomobilom veliko bolj učinkovito. Vožnja po avtocesti iz prestolnice do Benetk traja okoli tri ure in pol, pot z vlakom pa je lahko tudi dvakrat daljša. Vlak k zahodnim sosedom namreč vozi prek Sežane, Jesenic ali prek Beljaka, kar pa je lahko celo najhitrejša možnost. Več na www.dnevnik.si.

Zapornic v Gotski ulici še niso spustili

Zapornice v Gotski ulici v Ljubljani, ki bi morale biti po navedbah tamkajšnjih stanovalcev spuščene danes do 16. ure, še vedno stojijo. Danes si je zapornice ogledala tudi policija, ki je po navedbah PU Ljubljana ugotovila, da gre za civilnopravni spor med stanovalci in podjetjema Tristan devetnajst in Giposs, zato ni ukrepala. Kot je povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave (PU) Ljubljana Maja Cimperle Adlešič, so se policisti popoldne odzvali na prijavo stanovalcev, ki so na policijo prijavili, da zapornice še vedno niso spuščene. Policija je ugotovila, da ni bilo izvršeno nobeno kaznivo dejanje, prav tako pa da gre za civilnopravni spor, zato ni ukrepala, je povedala Cimperle Adlešičeva. Več na www.dnevnik.si.

Stanovalci Gotske ulice zaradi parkirišča danes na shodu: ”Zmagali bomo!”

Nekaj sto stanovalcev Gotske ulice in bližnje okolice je na današnjem shodu izvedelo, da morata podjetji Tristan devetnajst in Giposs umakniti že postavljene zapornice in omogočiti neovirano parkiranje. Na shod je prišel tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Okrajno sodišče v Ljubljani je namreč danes izdalo začasno sodno odredbo, v kateri piše, da morata podjetji Tristan devetnajst in Giposs takoj prenehati s postavljanjem zapornic. Več na www.dnevnik.si.

Janković podprl stanovalce

Na parkirišču na Gotski ulici v Ljubljani še naprej rastejo zapornice. Kot je povedala ena od stanovalk Urša Ugrina, jih je odvetnik sinoči obvestil, da naj bi sodišče zavrnilo izdajo začasne odredbe o prepovedi poseganja na parkirišče, zato nameravajo enak postopek sprožiti še enkrat. »Tisto, kar je zdaj bistveno, je, da ljudje vztrajajo in ne podpisujejo najemnih pogodb, ki jih pošilja podjetje Tristan devetnajst,« poudarja Ugrinova. Več na www.dnevnik.si.

V Gotski ulici so umaknili zapornice

Zapornice, ki jih je podjetje Tristan devetnajst postavilo po parkirnih prostorih v Gotski ulici, ker je nameravalo tamkajšnjim stanovalcem zaračunavati parkirnino, so danes položili na tla in jim omogočili neovirano parkiranje, so za Dnevnik potrdili stanovalci. To je sicer zahtevalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Sodišče je namreč prejšnji teden izdalo začasno sodno odredbo, v kateri piše, da morata podjetji Tristan devetnajst in Giposs takoj prenehati s postavljanjem zapornic, tiste, ki so že postavljene, pa položiti in omogočiti stanovalcem parkiranje. Več na www.dnevnik.si.

Smrt fašizmu, svoboda parkiriščem!

Prebivalci Gotske ulice v Ljubljani so bili minuli teden še posebej jezni. Ta jeza sicer ni nič kaj novega, jezni so že dolgo. Na vojake in na barbike, ki jih posiljujejo z zgodbami o zategovanju pasu in jim kradejo državo. Jezni so, ker v imenu boljše prihodnosti njihovim otrokom odtegujejo malico v šoli, njihovim staršem pa odrekajo dostojanstveno staranje. In na bonitetne hiše in njihove ocene in na Ameriko in na Angelo Merkel in na medije, ki širijo slabe novice. A minuli teden se je njihova jeza tudi manifestirala. Čez noč in brez opozorila se je na njihovo parkirišče namreč usedel privatizator, nevidna roka je postavila zapornice in zahtevala, naj ne le plačajo mesečni najem parkirnega prostora, ampak si tudi sami financirajo zapornico. Več na www.dnevnik.si.

Pečečnik bo znova čakal na okoljsko soglasje

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je konec oktobra odpravilo okoljevarstveno soglasje za gradnjo na območju Plečnikovega stadiona in Agenciji RS za okolje naložilo, naj postopek presoje ponovi in znova odloči o izdaji soglasja. Na ministrstvu so strnili, da so soglasje odpravili zaradi kršitev pravil postopka, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Več na www.dnevnik.si.

Anderlič se je s Kolizejem uštel

Potem ko je poslovnež Jože Anderlič krivdo, ker je strokovna komisija na ministrstvu za kulturo njegovo Musico Tivoli ocenila za nesprejemljivo, zvalil na generalno direktorico Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jelko Pirkovič, je zavod pred dnevi okrcala tudi predstavnica Umetnostnozgodovinskega inštituta. Zavodu je očitala, da je nestrokoven in da razume le govorico kapitala. Pirkovičeva si teh očitkov ne jemlje preveč k srcu, čeprav se zaveda, da lahko škodijo ugledu zavoda. »Očitno je zavod neki strelovod za vse frustracije,« je mirno pripomnila in ponudila vsem kritikom, naj pridejo za en mesec na zavod, da se bolje spoznajo z delom in predvsem s pristojnostmi, ki jih ima zavod. »Mogoče bodo lažje razumeli, da mi ne moremo delati mimo z zakoni določenih postopkov. In da samo dajemo predloge in smernice, dokumente pa nato sprejme ali država oziroma ministrstvo ali občine.« Več na www.dnevnik.si.

V propadli banki trgovina in hostel

Zgornji in spodnji prostori nekdanje Slovenske investicijske banke na Čopovi ulici 38 zadnje mesece pospešeno dobivajo novo podobo, predvsem pa novo vsebino. V pritličju bo podjetje Spar že jutri odprlo manjšo trgovino z živili, do konca leta pa naj bi nad njo zaživel še hostel Družbe tveganega kapitala (DTK) Murka. Potem ko se je trgovina Tally Weijl preselila na drugo stran za mnoge prve trgovske ulice v Ljubljani, je Spar Slovenija v njenih prostorih le v dveh mesecih in pol uredil 350 kvadratnih metrov veliko trgovino, ki so jo zaradi lege v urbanem osrčju prestolnice poimenovali Spar City. Za prenovo so odšteli 900.000 evrov, zaposliti pa nameravajo 18 oseb. Trgovina bo odprta vsak dan od 7. do 20. ure oziroma v nedeljo med 9. in 13. uro. Prodajali bodo predvsem sveže izdelke in pripravljene jedi za seboj. Več na www.dnevnik.si.

 

Namesto brezplačnega interneta nova pogajanja

Medtem ko Ljubljančani čakajo, kdaj bo v ožjem mestne središču začelo oddajati brezžično širokopasovno omrežje, se mestna občina znova pogaja s Telekomom Slovenije in partnerjem Nil. Ker je Telekom Slovenije napovedal, da bo brezžični internet v ožjem središču začel delovati že letošnjo jesen, je marsikoga presenetila izjava predsednika uprave Telekoma Rudolfa Skobeta, da se z Mestno občino Ljubljana dogovarjajo o zmanjšanju obsega projekta vzpostavitve brezžičnega omrežja po Ljubljani. Več na www.dnevnik.si.

Dve sejemski hiški neoddani

Medtem ko je vsakodnevne stojnice na Pogačarjevem trgu že zamenjalo 23 sejemskih hišk, ki bodo mimoidoče s prazničnimi dobrotami in spominki vabile v času veselega decembra, so na javnem zavodu Turizem Ljubljana včeraj sklenili ponovno zbiranje vlog za najem dveh večjih gostinskih hišk. Čeprav se je na prvem razpisu za 48 sejemskih hišic potegovalo 107 morebitnih najemnikov in je bilo, tako kot v preteklih letih, največ zanimanja za najem gostinskih hišk, sta po prvem krogu brez najemnika ostali ena večja gostinska hišica na Bregu ter ena na Kongresnem trgu. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljana: Kljub visokim cenam zanimanje za stojnice veliko

Zanimanje za najem sejemskih hišk na prazničnem sejmu v starem delu mesta, ki bo tudi letos trajal od 3. decembra do 2. januarja, kljub visokim cenam presega ponudbo. Na ponovljeni razpis za dve najdražji hišici so se prijavili štirje. Štirje ponudniki so oddali prijave za najem velike gostinske sejemske hišice na Bregu in na Kongresnem trgu. Za vsako bodo morali mestni občini plačati 12.000 evrov. Kot je pojasnila Petra Stušek z javnega zavoda Turizem Ljubljana, hišice na Kongresnem trgu v prvem razpisu niso oddali zaradi naknadne umestitve drsališča na tem območju: »V času prvega razpisa lokacija drsališča še ni bila določena glede na prostorske zmožnosti, zato ni bilo mogoče natančno predvideti lokacije hišice. Vse zainteresirane smo obvestili, da bomo razpis za najem hišice na Kongresnem trgu ponovili.« Pri hiški na Bregu pa je bil razlog za ponovljeni razpis odstop izbranega najemnika od podpisa pogodbe. Komisija včeraj prispelih ponudb še ni odpirala. Več na www.delo.si.

Obnova ploščadi šele spomladi?

Postopki za začetek prenove ploščadi Trga republike potekajo po polžje, zato si Ljubljančani lahko začetek prenove obetajo v najboljšem primeru šele spomladi prihodnje leto. Direktorica družbe BSL, ki se je odpovedala lastništvu trga v korist Mestne občine Ljubljana, Andreja Jankovič Drovenik je pojasnila, da je obnova odvisna od pridobivanja dovoljenja za obnovo in vpisa lastništva trga v zemljiško knjigo. Slednji poteka že dalj časa, in sicer od februarja lani, ko sta se družba BSL in mestna občina dogovorili, da bo podjetje pred predajo trga obnovilo ploščad. Več na www.dnevnik.si.

Litijani ne bodo talci sulca zaradi Nature 2000

Litijska občina ne bo dovolila, da njihovi občani, zaradi širitve Nature 2000 po reki Savi vse do Litije, postanejo talci sladkovodne ribe sulca. Gradnja hidroelektrarn na srednji Savi, poleg pridobivanja energije pomenijo tudi protipoplavno zaščito naselij, je zato življenjskega pomena za prebivalce ob reki. Če bodo naravovarstveniki sulca uspeli zaščititi vse do Litije, župan Franci Rokavec ne izključuje referenduma. Več na www.delo.si.

Na Škofljici se bojijo bankrota

Na škofeljski občini so zaradi predvidene širitve Nature 2000 zaripli od besa. Širitev se jim namreč po eni strani še dodatno zajeda v koridor načrtovane trase škofeljske obvoznice, hkrati pa naj bi se Natura 2000 razširila tudi na območje predvidene obrtne cone. Vanjo so po besedah škofeljskega župana Ivana Jordana vložili milijon in pol evrov evropskega denarja, prav toliko pa so vložili tudi obrtniki. Nekateri med njimi so celo plačali komunalni prispevek. Več na www.dnevnik.si.

Bo Hypo banka za teptalcem odpeljala tudi žičnico?

Kljub prizadevanju občin Gorenja vas – Poljane in Škofja Loka ter drugih lastnikov smučišča Hypo banka ne popušča in zahteva vračilo dolga. Včeraj so prekinili prvo od šestih lizinških pogodb, čez teden dni bodo zasegli teptalni stroj. Če ne bo dogovora, bo prišla na vrsto tudi šestsedežnica. Več na www.dnevnik.si.

Pred Škofjo Loko pravo križišče

Škofja Loka. Spomladi se je v križišču na Starem dvoru pred Škofjo Loko zgodila huda prometna nesreča med tovornjakom in avtobusom. Hujših posledic na srečo ni bilo, »skupilo« pa jo je križišče, ki je bilo zaradi slabe pretočnosti že leta trn v peti voznikom. Direkcija za ceste je postavila začasno montažno krožišče, ki pa so ga Škofjeločani vzljubili in prosili za stalno tovrstno ureditev tega prometnega križišča. Začasno krožišče je bilo precej nevarno (dalo se je praktično peljati kar naravnost), zdaj pa bosta država in občina Škofja Loka zgradili pravo urejeno krožišče. Njegov premer bo 32 metrov, gradnja bo stala 188.000 evrov, približno tretjina bo občinskega denarja. Več na www.dnevnik.si.

Kranjski kanalizacijski projekt Gorki še brez denarja

Mestna občina Kranj se bo prihodnje leto dodatno zadolžila za sedem milijonov evrov zaradi projekta Gorki, ki predvideva gradnjo kanalizacije, vodovodnega omrežja in osrednje čistilne naprave. Vendar vlada Gorkija ni uvrstila med prednostne projekte, financirane iz dodatnih pravic porabe, po sklepu vlade. Pogoj za gradnjo s pomočjo kohezijskih in državnih sredstev je odobrena vloga ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), na katerega je Kranj septembra naslovil vlogo. Odločba o črpanju kohezijskih sredstev bo predvidoma izdana do konca meseca in iz MKO so včeraj za Delo potrdili, da je še v pregledu pri strokovnih službah. Več na www.delo.si.

Najemnika Zlatoroga iščejo z malimi oglasi

Nekoč je bil ponos bohinjskega turizma, zdaj pa že dva meseca nima niti najemnika. Za nameček lahko v časopisju zasledimo, da iščejo najemnika za kamp in hotel v Ukancu kar v rubriki »mali oglasi«. Zlatorog je zaprt, prav lahko se zgodi, da bo tako ostalo tudi s hotelom Ski na Voglu in hotelom Bohinj v Ribčevem Lazu. Vsi trije so v lasti podjetij Zmaga Pačnika, ki ima v Bohinju polovico vseh hotelskih postelj. Več na www.dnevnik.si.

 

V Mariboru odpirajo Center alternativne in avtonomne produkcije

Nameščen v prostorih nekdanje predilnice na Valvasorjevi 42, nedaleč od nesojenega mariborskega kulturnega središča Maks, naj bi bil središče novih pristopov družbeno angažiranega dela in ekoloških vidikov razvoja. Odprtje CAAP predstavlja vrhunec programskega sklopa EPK Urbane brazde, ki se je posvetil ekološkim in sociološkim vprašanjem. V prvem tovrstnem skupnostnem oziroma socialnem centru v Sloveniji so pod eno streho združeni vsi projekti Urbanih brazd. To so Semenska knjižnica društva Varuhi semen, trgovina z lokalno pridelano hrano in distribucijski center Zadruge Dobrina, kolesarska delavnica Mariborske kolesarske mreže ter prostori združenj Rizom in Frekvenca za delavnice in druženje s pripadniki manjšin, kot so Romi, begunci in migranti. Več na www.delo.si.

Na mariborskem letališču odprli novi potniški terminal

Na letališču Edvarda Rusjana so odprli novi potniški terminal, ki ga je država gradila tudi s pomočjo evropskih sredstev. Na slivniškem letališču tako država končuje pomemben del 15,2 milijona evrov vredne naložbe v obnovo letališke infrastrukture. Namenu predaja nov potniški terminal, čemur bo do prihodnje pomladi sledila še rekonstrukcija starega terminala, ki je tako od danes zaprt, prenova tehničnih objektov in nova oprema za odpravo letal. Izvajalec del Komunaprojekt je dela prevzel po propadu SCT. Več na www.delo.si.

Letališče spet v igri

Po neštetih peripetijah, ko je že kazalo, da mariborsko letališče nikoli ne bo dočakalo načrtovane in pri EU finančno krepko podprte prenove, je mariborski Komunaprojekt – ta je dela prevzel potem, ko je neslavno propadel SCT – včeraj vendarle odprl novi potniški terminal B. Komunaprojekt je za terminal B tudi že pridobil uporabno in obratovalno dovoljenje ter ga uradno predal investitorju, ministrstvu za infrastrukturo in prostor, le-to pa ga je v uporabo izročilo koncesionarju, podjetju Aerodrom Maribor. Več na www.vecer.com.

 

Bo Maribor zaradi tožbe ob 3,65 milijona evrov?

Mesta občina Maribor (MOM) in avtobusni prevoznik Veolia usklajujeta subvencije za mestni potniški promet. Čez približno en mesec pa bo sodišče odločilo, ali mora občina Veolii plačati 3.655.575 evrov. Veolia je od 1. avgusta 2001 do 31. julija 2011 v Mariboru skrbela za prevoz potnikov z mestnimi avtobusi, občina pa ji je za to plačevala subvencijo. Veolia vztraja, da ji je MOM plačala premalo, ta pa trdi, da ji je plačala natanko toliko, kot piše v pogodbi. Več na www.delo.si.

Kitajski kič središču Celja ne bo vrnil duše

Do konca maja prihodnjega leta naj bi gradbinci mariborskega podjetja Mineral končali s prvo fazo obnove starega mestnega jedra. Ko bodo ulice na novo tlakovane in bodo za lepši videz poskrbele nove svetilke, klopi in fontane, bodo lahko gostinci in trgovci znova zadihali s polnimi pljuči. Izgovorov, da so za slabo prodajo oziroma slab obisk krive razkopane ulice, ne bo več. Edvard Kužner, ki je profesor strežbe na celjski Srednji šoli za gostinstvo in turizem, sicer pa odličen poznavalec vin in sommelier druge stopnje, je prepričan, da bodo morali gostinci in nasploh vsi Celjani temeljito razmisliti, kako bodo po zaključku gradbenih del mestu vrnili dušo. Z oblačili, čevlji in poceni kitajskim kičem pač ne bodo prepričali Celjanov, da bi pogosteje prihajali v mesto in ob tem plačevali še parkirnino. Več na www.dnevnik.si.

 

V dvorcu Bathyani bodo ambulante, lekarna in poroke

Občina in mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) sta dosegla soglasje o celoviti obnovi spomeniško zaščitenega Bathyanijevega dvorca iz 18. stoletja na Tišini. Ker občina za obnovo nima denarja, bodo šli v javno-zasebno partnerstvo z domačim zdravnikom Deanom Kövešem, pravi župan Franc Horvat. Občina pripravlja tudi arburistični načrt za ureditev 2,7 hektara velik park, v katerem stoji dvorec. Več na www.delo.si.

Daljinsko ogrevanje z lesno biomaso

Družinsko podjetje Petek je slabih devetsto tisoč evrov vredno naložbo v kotlovnico z močjo 720 kilovatov in v poldrugi kilometer toplovoda s polovično subvencijo zgradilo v dobrem letu in pol. Na sistem je za sedaj priključenih 23 objektov v kraju, od občinske stavbe do doma starejših, osnovne šole, kulturne dvorane, dveh stanovanjskih blokov, cerkve z župniščem in nekaj zasebnih stanovanjskih stavb. V drugi fazi bodo na sistem priključili še 35 stanovanjskih hiš. Več na www.delo.si.

Slovenjgraški Bellevue: občini grozita odškodninska tožba in ovadba

Mestna občina Slovenj Gradec in nepremičninska investicijska družba Nid nadaljujeta sodni boj za Bellevue. Ker je Nid dobil upravni spor glede gradbenega dovoljenja, bo nov upravni spor sprožila občina, Nid pa napoveduje odškodninsko tožbo in kazensko ovadbo zoper občinsko uslužbenko. Nid je za gradnjo večstanovanjskega objekta na Bellevueju dobil že dve gradbeni dovoljenji, a sta bili po pritožbah občine obe nato razveljavljeni, zato je sledila Nidova tožba na upravnem sodišču. »Presodili so, da ministrstvo za okolje in prostor ni ustrezno utemeljilo odločitve o razveljavitvi našega gradbenega dovoljenja in je s tem kršilo zakon, zato mora ponovno odločati. Ministrstvo je nato ugotovilo, da je gradbeno dovoljenje vendarle veljavno in skladno s prostorskimi akti, vse pritožbe pa je zavrnilo kot neutemeljene,« je povedala direktorica Nida Gordana Slemenik. Več na www.delo.si.

 

Sredi Portoroža bodo lahko gradili velik poslovni objekt

Piranski svetniki so včeraj s 24 glasovi za (od 25 prisotnih) prižgali zeleno luč za nov in obsežen gradbeni poseg predvsem na območju središča Portoroža (Kaštel pri avtobusni postaji). Kasneje tudi za pozidavo Kampolina v Luciji z dodatnimi stanovanji. Za posege so se odločili navkljub nasprotovanju in pomislekom krajanov in civilnih iniciativ. Piranski svetniki so s sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta Kaštel dovolili gradnjo pravega kolosa sredi Portoroža. Namesto nekdanjih dveh majhnih hotelčkov in teniškega igrišča novi OPPN dovoljuje zamik Koprske ceste, ureditev dveh krožišč in širitev Senčne poti. Več na www.delo.si.

 

Piran se bo moral zadolžiti za 1,5 milijona evrov

Piranski svetniki so podprli osnutek proračuna za leto 2013, ki predvideva porabo 27,92 milijona evrov in novo zadolžitev za 1,5 milijona evrov. Poraba v prihodnjem letu naj bi bila za približno devet odstotkov višja od predvidoma realizirane leta 2012, vendar hkrati deset odstotkov nižja, kot so načrtovali za leto 2012. Vzrokov za nižjo realizacijo proračuna v iztekajočem se letu je več. Predvsem je manj prihodkov od prodaje premoženja. Namesto predvidenih 2,8 milijona evrov od kapitalskih prihodkov (prodaje premoženja) so ustvarili samo 1,4 milijona evrov prodanega premoženja. Več na www.delo.si.

Odstranili bodo kabino, za nadstrešek ni denarja

Novogoriška občina si prizadeva za pridobitev lastništva mejnih objektov v Erjavčevi ulici, Solkanu, Rafutu in Solkanu – Polje že skoraj pet let. »Večkrat smo pisno in ustno seznanili odgovorne z našimi željami. Za vse objekte smo predvideli takšne vsebine, ki zagotavljajo javni interes. Ministrstvo nam je dalo čas, da premislimo do sredine januarja prihodnje leto,« je po pogovorih v Ljubljani povedala direktorica novogoriške občine uprave Vesna Mikuž. Ministrstvo zdaj želi objekte na nekdanjem mejnem prehodu zamenjati s prostori v sedanji občinski stavbi ali v njeni neposredni bližini. Kot pravijo, bi tako rešili prostorsko problematiko novogoriške upravne enote, ki že gostuje v občinski stavbi. Več na www.dnevnik.si.

Tudi evropski milijon za prenovo Postojne

Občina Postojna je zaključila obsežno obnovo starega mestnega jedra Majlont, ki je bil eden največjih občinskih projektov v zadnjem obdobju in bo prinesel predvsem boljšo kakovost bivanja prebivalcem, sprehod med ozkimi ulicami pa bo atraktivnejši tudi za obiskovalce. Dela so stala 1,3 milijona evrov, občina pa je za projekt pridobila 950.000 evrov evropskih sredstev. Več na www.dnevnik.si.

Visoki fiksni stroški razjezili Novogoričane

Podpisniki peticije trdijo, da fiksni stroški presegajo 70 odstotkov stroškov v strukturi letnih stroškov ogrevanja in da so bilančni podatki za zadnji dve leti prirejeni. V občinski družbi Kenog, ki v Novi Gorici daljinsko ogreva 76 blokov s skoraj 3000 stanovanji in 160 poslovnih prostorov, vse očitke stanovalcev zavračajo. Milan Vončina, vodja računsko-finančnega sektorja v Kenogu, dokazuje, da so fiksni stroški v povprečju predstavljali dobrih 36 odstotkov vseh stroškov ogrevanja. Več na www.dnevnik.si.

V Novi Gorici prava vojna zaradi ogrevanja

Potem ko so nezadovoljni Novogoričani zbrali že skoraj dva tisoč podpisov proti visokim cenam ogrevanja javnega podjetja KENOG (Komunalna energetika Nova Gorica), so se na njihove navedbe o enormnih fiksnih stroških ogrevanja danes vendarle odzvali v občinskem podjetju. »Trditve občanov v peticiji, da fiksni stroški ogrevanja, ki jih zaračunava KENOG, že presegajo 70 odstotkov v strukturi letnih stroškov ogrevanja, nikakor ne držijo. Delež fiksnih stroškov v 76 stanovanjskih blokih v Novi Gorici znaša okrog 36 odstotkov v strukturi letnih stroškov. Število stanovanj, v katerih fiksni stroški presegajo 70 odstotkov vseh letnih stroškov ogrevanja, je v 17 blokih, od koder izhajajo podpisniki peticije, 39, medtem ko je vseh stanovanj 699. Po naših ocenah je teh 39 stanovanj bodisi praznih bodisi stanovalci našega ogrevanja ne uporabljajo ali pa se sploh ne ogrevajo,« pravi Milan Vončina, vodja finančnega in računovodskega sektorja v KENOG-u. Več na www.delo.si.

Grad (skoraj) občinski

Grad Rihemberk, ki se dviga na vzpetini nad Branikom v spodnji Vipavski dolini, naj bi v kratkem pristal v lasti novogoriške občine. Potem ko so se mestni svetniki strinjali, da dosedanjemu najemniku Alešu Vidiču plačajo stroške vlaganj v objekt, ni več ovir za podpis pogodbe med županom Matejem Arčonom in ministrom Žigo Turkom. Več na www.dnevnik.si.

 

Dars bo za odstranitev cestninske postaje Videž odštel več kot 361.000 evrov

Dars je s hrpeljskim podjetjem Godina podpisala pogodbo za rušenje in preureditev čelne cestninske postaje Videž na notranjsko-primorski avtocesti v vrednosti 300.950 evrov brez DDV. Z davkom naj bi bila dela vredna 361.140 evrov, poroča Delo. Več na www.dnevnik.si.

Z aplikacijo proti kontrolorjem

Nasprotniki visokih cen vozovnic mestnega prometa v Zagrebu so napovedali aplikacijo za pametne telefone, ki bo uporabnike opozarjala, kje se gibljejo kontrolorji potnikov na tramvajih in avtobusih mestnega prometa. Na ta način bi se namreč uporabniki lahko še vedno izogibali plačilu vožnje in se vozili brez vozovnic. Večinoma mlajši Zagrebčani vztrajajo pri vožnji brez vozovnic, še posebej odkar je podjetje Zagrebški električni tramvaj (Zet) občutno podražil cene vozovnic. Te so med najdražjimi v Evropi. Posamezna Zetova vozovnica na kiosku stane 12 kun (1,60 evra), če jo potnik kupi v vozilu pa 15 kun (dva evra). Nočne vozovnice so še dvakrat dražje. Zet je zvišanje cen opravičeval z velikimi stroški in izgubami, kontrole vozovnic pa so poostrili ravno zaradi številnih potnikov, ki se vozijo brez njih. Več na www.mladina.si.

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri