Odprto pismo stanovalcev Fondovih hiš ljubljanskemu županu

Spoštovani gospod župan Zoran Janković!

Mestna občina Ljubljana je izdala sporočilo za javnost, da se pridružuje prizadevanjem etažnih lastnikov pri urejanju parkiranja na Gotski ulici v Ljubljani, ker je prepričana, da gre za samovoljni poseg v njihovo lastninsko pravico in da so bile vknjižbe s strani Gipossa na podlagi tretjega člena zakona o lastninjenu nepremičnin v družbeni lasti nezakonite. Mestna občina tudi vabi etažne lastnike, naj se ji pridružijo pri pravdi, da bi skupaj z njo dosegli tolikokrat zatrjevano vladavino prava, stanovalce pa ste prišli osebno podpret tudi vi.

Takšno stališče zelo pozdravljamo, vendar nas je ta preobrat v ravnanju mestne občine tudi presenetil, saj imamo sami popolnoma drugačne izkušnje. V enakem položaju kot stanovalci Gotske ulice smo namreč tudi stanovalci Fondovih hiš, le da je v našem primeru mestna občina tista, ki stanovalcem noče priznati, da k njihovim blokom spadajo tudi dvorišča, dovozne poti in zelenice, in mestna občina nam je kot solastnica družbe Bežigrajski športni hotela z ograjo preprečiti dostop do vrtov. Mestna občina je tudi dosegla nezakonito vknjižbo po tretjem členu zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti, zaradi česar si lasti zemljišča, namenjena stanovanjem, o tolikokrat zatrjevani vladavini prava pa naenkrat ni več ne duha ne sluha. Da bi zemljiškoknjižno stanje uskladili z dejanskim, smo sami pred tremi leti začeli nepravdni postopek za določitev pripadajočega oziroma funkcionalnega zemljišča, vendar zastopnica mestne občine, Odvetniška družba Kozinc in partnerji, trdi, da nam kot etažnim lastnikom nobeno od teh zemljišč ne pripada.

V postopku smo predložili vse dokumente, ki so po zakonu zadostno dokazilo o utemeljenosti predloga pripadajočih zemljišč: pravilnik, po katerem je bilo treba v tej železničarski koloniji graditi hiše z vrtovi, ureditveni načrt soseske z zemljišči, namenjenimi stanovalcem, gradbeno dovoljenje z navedenimi parcelami, ki zajemajo območje soseske. A mestne občine ni to niti najmanj ganilo; vztraja, da so vsa zemljišča njena, lani pa nam je celo poslala dopis, da zahteva najemnino za zemljišče, na katerem stojijo garaže, ki smo jih kupili od občine oziroma krajevne skupnosti. Ko smo proti temu protestirali in dokazovali, da gre za naša zemljišča, le da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, ste nam vi, gospod župan, osebno odpisali, naj parcele odkupimo, sicer boste prisiljeni zahtevati uporabnino zemljišč po sodni poti. Zraven pa ste še dodali, naj garaže porušimo in jih spremenimo v park, če se že tako zavzemamo za zelene površine. S tem ste verjetno imeli v mislih naše nasprotovanje pozidavi naših vrtov s poslovnimi objekti za financiranje prenove Plečnikovega stadiona.

Razumemo, da vam stanovalci Fondovih hiš nismo najbolj pri srcu, ker nismo navdušeni nad načrtovano izvedbo enega izmed vaših projektov. Vendar bi lahko tudi vi razumeli nas, da se ne moremo odpovedati temu, kar je bilo vedno naše, tako kot se vi ne bi hoteli odpovedati vašemu vrtu, če bi si na njem vaš sosed zaželel zgraditi prizidek. Poleg tega od vas pričakujemo, da boste ne glede na morebitne zamere kot župan vse občane obravnavali enako. Ne bi smeli nekaterih podpirati v boju za zemljišča, ki pripadajo njihovim stavbam, proti drugim pa iz občinskega proračuna plačevati odvetnika, da do svojih pripadajočih zemljišč ne bi prišli. Mestna občina ne bi smela istih zakonov za eno skupino občanov razlagati tako, za drugo skupino pa spet drugače. Pravno je namreč stanje popolnoma enako: zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja so stavbna zemljišča, ki so bila v prejšnjem sistemu družbena lastnina, prišla v napačne roke. Edina razlika med Fondovimi hišami in drugimi ljubljanskimi soseskami je, da so pred drugo svetovno vojno gradili stanovanjske stavbe z vrtovi, po vojni pa so urbanisti namesto vrtov začeli načrtovati parkirišča. Nerazumljivo nam je tudi, da si vaš glavni mestni urbanist ravno zdaj, ko so urbani vrtovi postali svetovni trend, s tolikšno vnemo prizadeva, da bi jih pozidali.

V dokaz, da so v Sloveniji tudi občine, ki si prizadevajo premoženjskopravna vprašanja urediti skladno z zakonom in ne tratijo denarja za odvetniške storitve, v priponki prilagamo sklepe, ki jih je tržiški župan predlagal občinskemu svetu. Z njimi bo tržiška občina neodplačno prenesla na etažne lastnike parcele, ki imajo po zakonu status pripadajočih zemljišč k stanovanjskim blokom. Iz obrazložitve je razvidno, da občina priznava svoj del odgovornosti, ker ni že zdavnaj poskrbela za pravilno vknjižbo lastninskih razmerij. Če bi bila namreč za časa prejšnje družbene ureditve pravica uporabe zemljišča vpisana v zemljiško knjigo v korist stanovalcev, bi ti z dnem uveljavitve zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti avtomatično postali njegovi lastniki.

Verjetno se strinjate, da bi bilo lepše živeti v občini, ki zna priznati svoje napake in ki se celo sama trudi, da bi uredila premoženjskopravna vprašanja skladno z zakonom. Vendarle pa upamo, da si bo Mestna občina Ljubljana začela prizadevati za bolj enakopravno obravnavo vseh občanov ne glede na njihovo strinjanje z županovimi projekti. In upamo, da je pri opredeljevanju, kaj so pripadajoča zemljišča k stanovanjskih blokom, ne bo vodilo razmišljanje, katere parcele bi bilo mogoče prodati ali kako drugače unovčiti, ampak kaj izhaja iz dokumentov, na podlagi katerih so bile stavbe zgrajene. Nenazadnje tudi pričakujemo, da boste kot župan enako pokončno, kot ste se zavzeli za stanovalce Gotske ulice, stopili v bran tudi nam, če bi kdo hotel nezakonito poseči na naša zemljišča.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri