Bruselj zanima nova vpadnica po Barju

Bruselj opazuje škofljiško obvoznico

Evropska komisija je pred kratkim zahtevala obsežno poročilo o nameri Slovenije glede obeh variant po Barju, saj naj bi zaradi pritiskov lokalnih skupnosti gradila cesto skozi območje Nature 2000, to je posebno varstveno območje Barja.»Slovenija je pripravila obsežne odgovore z vsemi pojasnili o postopku in v nekaj mesecih pričakuje odgovor Evropske komisije,« je v današnji informaciji županu občine Škofljica, Ivanu Jordanu, zapisal Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje. Je pa zanimivo, so ugotavljali župani 3.A razvojne osi, to je od Ljubljane do Kolpe, ki so se tokrat zbrali v Grosuplju, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor pred dnevi preklicalo načrtovano javno razgrnitev državnega prostorskega načrta za obvoznico Škofljica. Več na www.delo.si.

Subvencionirani prevozi za vse dijake in študente krivi za gnečo na glavni železniški postaji v Ljubljani?

Ste na glavni železniški postaji v Ljubljani v zadnjih treh mesecih zaznali večjo gnečo kot ponavadi? Ste opazili dijake in študente, oborožene s papirji, ki v dolgih vrstah stojijo pred okenci in nekaj urejajo? Naš bralec se je pritožil, da na vozovnico okoli 14. ali 15. ure čaka dlje kot običajno, nekajkrat je celo zamudil vlak, drugič je odštel skoraj dva evra za dodatek, ker je vozovnico raje kupil na vlaku. Na Slovenskih železnicah so pojasnili, da v zadnjih mesecih niso prejeli več pritožb glede gneče pred prodajnimi okenci, izpostavili pa so nov zakon o subvencioniranih prevozih za dijake in študente, ki bi lahko botroval daljšim vrstam. Več na www.dnevnik.si.

Škoda bo presegla 209 milijonov evrov

Vlada bo za intervencijsko sanacijo vodotokov, državnih in občinskih cest ter druge infrastrukture, ki so jih uničile poplave, zagotovila deset milijonov evrov. Rdečemu križu in Karitas pa bo namenila po 750.000 evrov za nujno pomoč prebivalstvu. Obrambni minister Aleš Hojs je zagotovil, da bosta Rdeči križ in Karitas denar, do tisoč evrov za posameznika za nabavo najnujnejših sredstev, začela razdeljevati v začetku prihodnjega tedna. Ministrstvo za obrambo pa bo obema organizacijama iz svojih skladišč zagotovilo postelje, odeje in drugo blago. Za pomoč gospodarstvu bodo namenili 4,4 milijona evrov. Poleg tega bo ministrstvo za finance v enem tednu pripravilo navodila za odpis davčnih obveznosti prizadetim na poplavljenem območju. Več na www.delo.si.

 

Poplave: Škoda v Savinjski regiji narasla na skoraj 30 milijonov evrov

Skupna ocena škod po poplavah v Savinjski regiji je narasla na 29,52 milijona evrov, potem ko je še pet občin podatke o škodi posredovalo Razvojni agenciji Savinjske regije, celjska občina pa je dvignila oceno škode. Največ škode so zabeležili v občinah Šoštanj in Ljubno, kjer naj bi je bilo v vsaki občini po prvih ocenah za štiri milijone evrov. Več na www.dnevnik.si.

Trajno varovanje z nevarno uredbo?

Kmetijsko ministrstvo že drugič letos popravlja zakon o kmetijskih zemljiščih. Tokratna novela bo podlaga za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki naj bi bila nedotakljiva. A ker bo ta zemljišča z uredbo določila vlada, obstaja strah, da bodo tudi na njih rasle stavbe, ne hrana. Več na www.dnevnik.si.

Presoja vplivov bo enostavnejša

Evropska komisija želi poenostaviti zakonodajo o presoji vplivov na okolje, da bi zmanjšala administrativna bremena investitorjev in olajšala presojo možnih vplivov večjih projektov, ne da bi pri tem okrnila obstoječe ukrepe za varovanje okolja. V ta namen predlaga prilagoditev postopka ugotavljanja potrebnosti presoje okoljskih vplivov tako, da bodo po novem presoje deležni samo projekti s pomembnimi okoljskimi vplivi, manjši projekti z lokalnimi vplivi pa recimo ne. Pri tem želi z okrepitvijo pravil zagotoviti boljše odločanje in preprečevanje okoljske škode. Alternativni predlogi naj bi se preučevali bolj sistematično, pristojni organi pa bodo morali po novem tudi bolj jasno pojasniti razloge za svoje odločitve. Poleg tega komisija predlaga poenostavitev različnih stopenj postopka z uvedbo časovnih rokov in uveljavitvijo novega mehanizma, s katerim bo olajšan postopek v primerih, v katerih je potrebnih več presoj pri več različnih organih. Več na www.dnevnik.si.

Onesnažen zrak nad Evropo

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije lahko na ozemlju celotne Evrope pripišemo okoljskim dejavnikom, ki vplivajo na razvoj bolezni, od 15 do 20 odstotkov vseh smrti in od 18 do 20 odstotkov izgubljenih aktivnih let življenja. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženem zraku pa poveča tveganje za nastanek astme ter bolezni srca in ožilja. Kot še kažejo ocene Svetovne zdravstvene organizacije, v Evropi za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet, na leto umre od 40.000 do 130.000 ljudi. Vendar pa na Agenciji RS za okolje pojasnjujejo, da so lahko te številke še večje, saj ocene temeljijo na rezultatih študij, v katerih so proučevali le kratkotrajne učinke onesnaževanja. Več na www.mladina.si.

Bogdan Lipovšek: Državni birokrati trosijo neresnice o uspešnosti slovenskega turizma

Slovenska turistična podjetja že od leta 2008 ustvarjajo izgubo. Turistični delavci vidijo rešitev za izhod iz krize tudi v kongresnem turizmu, toda število domačih strokovnih in poslovno-družabnih dogodkov – tudi zaradi varčevalnih ukrepov v javni upravi – upada. Po podatkih državnega statističnega urada je v prvih treh četrtletjih leta Slovenijo obiskalo tri odstotke več turistov kot lani v tem času, statistiko o številu prenočitev pa so izboljšali za odstotek. Tisti, ki so na državni ravni pristojni za turizem, so s tem izkupičkom zelo zadovoljni, v turističnem gospodarstvu pa ne. Več na www.dnevnik.si.

Problem ni v poplavah, ampak v odnosu med človekom in naravo

Problem ni v samih poplavah, ampak v tem, da odnos med družbo in naravo “škriplje”, je na predavanju o poplavah v Sloveniji v organizaciji Ljubljanskega geografskega društva opozoril geograf Karel Natek. Kot pravi, je naravi treba dati prostor in začeti upoštevati silo voda. Po njegovem mnenju se namreč kljub stalnemu opozarjanju stvari slabšajo. “Kljub temu, da narava nekaj zahteva od nas, se stvari ne premaknejo,” meni Natek z oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na današnjem predavanju je veliko pozornosti namenil poplavnim ravnicam v Sloveniji, na katerih po okvirnih ocenah živi približno 80.000 ljudi, tudi denimo na območju Celja in južnega roba Ljubljane. Več na www.dnevnik.si.

Emonika na ministrstvo že posredovala vlogo za državno pomoč

Emonika je v petek ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovala vlogo za državno pomoč, so za STA povedali v družbi. Zneska in ostale vsebine vloge ne komentirajo, saj je zadeva zaupne narave. V Emoniki ob tem čakajo tudi na odgovor Mestne občine Ljubljana glede njihove zahteve po znižanju komunalnih prispevkov. Državna pomoč za projekt Emonika je po navedbah družbe potrebna zaradi podražitve javnega dela investicije, ki so jo terjale obsežne spremembe v predpisih in povečane zahteve partnerjev. V Emoniki poudarjajo, da so ministrstvu po oddaji vloge za državno pomoč na voljo za vsakršna pojasnila in pričakujejo odgovor glede vloge. Več na www.dnevnik.si.

Škofjeločani se postopno izvijajo iz prometnih zagat

Predvidoma do sredine decembra bo Gorenjska gradbena družba (GGD) preuredila klasično semaforizirano štirikrako križišče Stari dvor v montažno krožišče. To bo dovolj veliko, zunanji premer bo 32 metrov, tako da vlačilci ne bodo imeli več težav. Ustrezno bo urejena tudi prometna signalizacija in prometna oprema ter cestna razsvetljava, je včeraj ob predstavitvi te zelo pomembne naložbe v vrednosti 188.600 evrov (70 odstotkov bo plačala Direkcija RS za ceste, tretjino občina Škofja Loka), je pojasnil župan Miha Ješe.Kot zelo pomemben dogodek pa je Ješe izpostavil torkov sestanek v Škofji Loki z vodstvom Direkcije RS za ceste na čelu z direktorjem Gregorjem Fickom in štirimi župani in enim podžupanom. Več na www.delo.si.

Tehnik zaradi podaljšanja rokov grozi s podražitvijo del

Občini Radovljica zmanjkalo denarja za dokončanje knjižnice, na že pred dvema letoma kupljeni opremi se nabira prah, gradnja pa se lahko celo podraži. Zvesti bralci že dolgo premajhne in prenatrpane radovljiške knjižnice se bodo na novo, ki bo del velikega stanovanjskega kompleksa Vurnikov trg, še načakali. Poročali smo že, da občina v proračunih za prihodnji dve leti ne more zagotoviti toliko denarja, da bi bilo dovolj za kritje vseh stroškov gradnje. Te bi lahko znižali tudi s tem, da bi prodali pritličje prostorov, ki so sicer namenjeni knjižnici. Občina se je že spomladi o prodaji pritličja pogajala z Gorenjsko banko, a do prodaje kljub optimističnim napovedim župana Cirila Globočnika ni prišlo. Več na www.dnevnik.si.

 

Kranj še čaka rezultate večletne prenove

Kulturna četrt, v katero je bilo v zadnjih štirih letih vloženih več kot 10 milijonov evrov, poleti še ni zaživela zaradi obnove ulic starega mestnega jedra, zavod za turizem pa tudi še ni postal upravljavec letnega gledališča za 500 gledalcev in Layerjeve hiše. Direktorica Zavoda za turizem Kranj Natalija Polenec je na včerajšnji predstavitvi aktivnosti zavoda in podatkov o povečanju številu nočitev na vprašanje Dela o tem, kako bodo privabili Kranjčane in druge obiskovalce na kulturne prireditve v obnovljene objekte, ki jih upravljajo od aprila, na naše presenečenje odgovorila, da jih še niso prevzeli od Mestne občine Kranj. »Formalno bo to izpeljano v kratkem, pripravljamo pa že skupno promocijo in strategijo razvoja letnega gledališča. Ponudbo bomo usklajevali s Prešernovim gledališčem.« Več na www.delo.si.

Zelena gradnja: Leseni vrtec v Predvoru

Nov leseni vrtec v Preddvoru po besedah graditeljev v premeru tisoč kilometrov nima para. Sprejme lahko 129 otrok, ekološki način gradnje in uporaba lesa pa sta bili spodbudi za pogovor o priložnostih lesene gradnje, ki jo na Gorenjskem in v Sloveniji nasploh slabo izkoriščamo. Pa vendar bomo letos posekali šest in pol milijona kubičnih metrov lesa, lani smo ga dobre štiri milijone. Kot nam je povedal direktor kranjske enote Zavoda za gozdove Janez Logar, bo letošnji posek znašal okoli 230.000 kubičnih metrov, a po veljavnih načrtih bi bil lahko še enkrat večji. »Na tem območju imamo 13.000 lastnikov gozdov kar je ogromna številka in prav zaradi tega mnogi niso kos nalogam, ki jih lastništvo prinaša. Gozda in lesa zato ne izkoriščamo ustrezno, ker mnogi lastniki nimajo niti osnovnih znanj. Seveda pa to vpliva na vse pojave, ki se nam v Sloveniji v zvezi z lesom potem dogajajo.« Več na www.dnevnik.si.

 

Po letih sramote novo upanje za hotel Ski na Voglu

Hotel Ski na Voglu, ki je zadnji dve leti prazen sameval, namerava podjetnica Marija Jakelj sredi decembra znova odpreti. Kot je povedala za Delo, si je objekt ogledala in po njenem mnenju ni v tako slabem stanju, da ga z relativno nizkim vložkom ne bi bilo mogoče usposobiti za vnovično delovanje. Dokončna odločitev o odprtju hotela Ski bo predvidoma znana konec meseca, ko bodo po remontu spet zagnali nihalko in bo vodovodni inštalater lahko pregledal vodovodno napeljavo v hotelu na elitni lokaciji. »Ne kaže, da bi bila močno poškodovana« Marija Jakelj komentira navedbe, da so cevi, iz katerih niso spustili vode, v zadnjih dveh zimah popokale. Jakljeva je že lani od lastnika Zmaga Pačnika najela hotel Bellevue v Ribčevem Lazu v Bohinju, za zagon hotela Ski očitno pa bi ji po njenih besedah zadoščalo že do deset tisoč evrov. Več na www.delo.si.

V Novem mestu eno leto prometne zmede

Zaradi posodabljanja kanalizacije in ceste bo v jutri dopoldne za ves promet zaprt del Kandijske ceste nasproti Brega. Zapor bo do konca septembra 2013 še več. Ker za eno najpomembnejših mestnih cest ni prave zamenjave, Novo mesto čakajo velike prometne zagate. Celovita obnova Kandijske ceste je del 15 milijonov evrov vrednega projekta Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in centralna čistilna naprava v Novem mestu, ki je vključen v pilotni projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju reke Krke in skoraj polovično sofinanciran iz evropskega kohezijskega sklada. Več na www.delo.si.

Romski vrtec Romano v Hudejah morajo rušiti

Občina je romski vrtec Romano, ki ga je obiskovalo 12 otrok, pred dnevi zaprla, gradbeni inšpektor pa je lastniku romskemu svetniku Matiji Hočevarja naložil, da do 31. januarja 2013 sam podre lesen objekt in vzpostavi prejšnje stanje, v nasprotnem primeru bo to storilo pooblaščeno podjetje na njegov račun. Hkrati je inšpektor Hočevarju zagrozil, da bo moral plačati 3000 evrov kazni, če bo v objektu še naprej potekala predšolska vzgoja za otroke romskega naselja Hudeje. V letošnjem šolskem letu je vrtec obiskovalo dvanajst otrok, občina pa ga je po štirih letih pred dnevi zaprla, kar je med starši povzročilo precej negodovanja, saj jih večina svojih malčkov ne pošilja v institucionalno varstvo v Trebnje. Več na www.delo.si.

Romski vrtec, ki ga je podprl tudi predsednik Türk, morajo rušiti

Občina Trebnje je zelo uspešni romski vrtec Romano, ki ga je obiskovalo 12 otrok, pred dnevi zaprla. Ustanovo je z obiskom nedavno podprl tudi predsednik Danilo Türk, a je gradbeni inšpektor lastniku, romskemu svetniku Matiji Hočevarja naložil, da ga do 31. januarja 2013 sam podre. Vzpostaviti mora prejšnje stanje, v nasprotnem primeru bo to storilo pooblaščeno podjetje na njegov račun. Hočevar se je na sklep gradbenega inšpektorja pritožil, pri čemer se med drugim sklicuje na 57. člen ustave, ki določa, da mora država ustvarjati možnosti, da si vsi državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo in na 65. člen ustave, ki določa »poseben položaj in pravice romske skupnosti«. Več na www.delo.si.

Za vrnitev spomenikov

V 20. stoletju je bilo v Mariboru z javnih mest odstranjenih precej spomenikov. Nekateri so bili zaradi vojne vihre poškodovani ali uničeni, drugi prepeljani na novo lokacijo, v največ primerih pa shranjeni v muzeje, kjer se je nanje skorajda pozabilo. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor in založba Ostroga se že nekaj časa zavzemata, da bi se na javne površine znova namestilo tri spomenike, ki so bili s prvotnih krajev odstranjeni po prvi svetovni vojni oziroma po letu 1945. Gre za spomenik nadvojvode Janeza, ki je bil nekoč v Mestnem parku, spomenik admirala Wilhelma von Tegetthoffa, ki je bil v parku pred občino, in spomenik nekdanjega mariborskega župana Andreja Tappeinerja, ki mu je do leta 1945 bilo mesto na današnjem Slomškovem trgu. Več na www.vecer.com.

Most čez Dravo v Staršah je nuja

V Staršah so ustanovili civilno iniciativo, ki od Dravskih elektrarn Maribor zahteva, da po skoraj pol stoletja izpolnijo svojo zavezo in zgradijo most čez Dravo. Skoraj 50 let po tem, ko je bila v prve dokumente zapisana zaveza Dravskih elektrarn Maribor (DEM), da morajo te, če zaradi gradnje HE Zlatoličje pri minimalnih vodah v reki ne bi bil več mogoč prevoz z brodom čez Dravo, na območju obstoječih brodov poskrbeti za ustrezne prehode čez reko, so v Staršah ustanovili Civilno iniciativo za izgradnjo mostu preko reke Drave. Ta od DEM zahteva, da svojo obveznost končno izpolnijo. “Dravske elektrarne še zdaleč ne vlagajo v brežine Drave toliko, kot bi to bilo potrebno,” se je na zboru krajanov jezil tudi župan Starš Bojan Kirbiš. Več na www.vecer.com.

Za odpovedano univerzijado 7,7-milijonski zahtevek

Zdaj je tudi uradno – Mednarodna univerzitetna športna zveza (Fisu) od Mestne občine Maribor (MOM) in Slovenske univerzitetne športne zveze (Susa) zaradi odpovedane univerzijade zahteva 7,7 milijona evrov. Informacijo je včeraj potrdil mariborski podžupan Milan Mikl. Kot je bilo razbrati iz njegovih besed, bo mariborska občina pristala na arbitražo, ki jo je predlagal Fisu, razsodišče pa nato občini do včeraj postavilo rok, da se odloči, ali je spor pripravljena reševati sporazumno. Več na www.vecer.com.

Bo Maks pokopal ZIM ali nasprotno?

Investitor opevanega Maksa, ki že več kot eno leto nepremično stoji v luknji, je v velikih težavah. Mariborsko podjetje Zasnove in vodenje investicij (ZIM) finančna nestabilnost najeda že nekaj časa. Še hujše je z odvisno družbo ZIM Gradnje, saj je njen račun neprekinjeno blokiran od januarja. Ker je ZIM v 77,45-odstotni lasti Mestne občine Maribor, se je ta odločila, da ga reši z dokapitalizacijo z zemljišči v vrednosti 3,684.000 evrov. Več na www.vecer.com.

Bližnji krajani se bojijo smradu

Več kot 70 Biljencev je podpisalo zahtevo za zbor krajanov, kjer naj bi jim predstavili načrte podjetja Bio Volt iz Mirna pri Gorici za gradnjo bioplinarne v njihovem kraju. Glede na slabe izkušnje prebivalcev v Ilirski Bistrici se namreč bojijo smradu, kajti bioplinarna bi bila od najbližjih hiš oddaljena le 120 metrov. Tomaž Tomažič, direktor in ustanovitelj podjetja Bio Volt, pravi, da je njihova skrb odveč, saj bodo uporabili eno najbolj naprednih tehnologij. »Načrtujemo gradnjo bioplinarne z močjo enega megavata po tehnologiji Keter Organica, ki sodi med najsodobnejše in najnaprednejše v svetu. Na leto bi lahko proizvedli skoraj tisoč kilovatnih ur električne energije, ki bi jo oddajali v omrežje. Poleg tega bi bioplinarna dajala za megavat toplotne energije, ki bi jo lahko namenili za cenejše ogrevanje v Biljah in končni izdelek – vrhunsko biološko gnojilo v obliki granulata ali peletov za kurjenje.« Več na www.dnevnik.si.

V bazenu v Žusterni trenirajo listi in prazne steklenice

Odločitev koprskega župana Borisa Popoviča, da kakih osem mesecev pred začetkom prenove bazena Žusterna zapre edini javni športni bazen na Primorskem, je povzročila veliko hude krvi. »Bazen bi lahko obnovili tudi tako, da bi manj prizadeli približno 800 športnikov, ki trenirajo v njem,« je dejala predsednica Plavalnega kluba Koper Alenka Šarkanj. Posledica zdajšnje odločitve občinskega vrha je, da morajo plavalci, vateropolisti in triatlonci vaditi v dveh turističnih bazenih hotela Žusterna in hotela Arija v Mladinskem zdravilišču Debeli rtič, v morski vodi na polovici površine, da razpada eden od dveh vaterpolo klubov in da se denimo največji koprski plavalni up Matjaž Markič vozi vsak dan na treninge v Trst. Več na www.delo.si.

 

Siromašni prisiljeni zapustiti London

Britanska vlada namerava zmanjšati pomoč najbolj siromašnim v Veliki Britaniji in jih tako prisiliti, da zapustijo London. Oblasti v Londonu se pripravljajo na preselitev družin z nizkimi osebnimi dohodki iz mesta v naselja, ki so nekaj sto kilometrov oddaljena od Londona. Zaradi astronomskih stroškov stanovanja in vse nižje socialne pomoči najbolj siromašni sloji zato ne bodo več imeli pogojev za življenje v glavnem mestu Velike Britanije. Šlo naj bi predvsem za družine, ki prejemajo denarno pomoč za plačilo stanarine. Ti ukrepi so odgovor na zmanjšanje socialne pomoči, ki bo stopilo v veljavo aprila naslednje leto. Po teh spremembah bo maksimalna pomoč za plačilo stroškov bivanja oziroma najemnin 400 funtov tedensko, zaradi česar se bodo morali mnogi preseliti, saj je povprečna stanarina v trosobnem stanovanju v središču Londona po podatkih London property Watcha višja od 1800 funtov in v nekaterih delih mesta tudi višja od 3000 funtov mesečno. Več na www.mladina.si.

Orkan Sandy in katastrofalni kapitalizem

Le tri dni po tem, ko je orkan Sandy opustošil vzhodno obalo ZDA, je Ian Murray iz inštituta Competitive Enterprise obtožil prebivalce New Yorka, da so sami krivi za težave, ki jih imajo pri oskrbi z osnovnimi dobrinami, ker nasprotujejo dograditvi novih trgovskih centrov in vztrajajo pri majhnih trgovinah. Družinske trgovine v takšnih razmerah preprosto ne morejo narediti, kar zmorejo veliki trgovski centri, je Murray napisal na spletni strani revije Forbes. Naomi Klein, avrorica knjige Doktrina šoka, v The Nation nadalje piše, da se iskanje črnih ovac s tem ne konča. Po Murrayevih besedah bodo predpisi, ki so v prid sindikatom, kot je Davis-Backonov zakon, krivi, če bo obnova opustošenih območij slaba. Kriva bo referenca na statut, ki določa, da delavci, ki delajo pri javnih projektih, ne smejo dobivati zgolj minimalno plačo, ampak plačo, kakršno dobiva večina zaposlenih v regiji. Še isti dan se je oglasil tudi Frank Rapoport, odvetnik različnih gradbenih in nepremičninskih podjetij, ki imajo več milijard dolarjev premoženja. Predlagal je, da projekti za obnovo poškodovanih območij ne bi smeli biti javni, ampak bi lokalne vlade, ki imajo finančne težave, morale ta dela prepustiti javno-zasebnim partnerstvom. To pomeni, da bi ceste, mostove in predore gradile zasebne družbe, ki bi lahko začele pobirati cestnino in seveda tudi dobičke. Več na www.mladina.si.

 

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri