Kakšna je preventiva pred vedno pogostejšimi naravnimi nesrečami?

Vode se umikajo, grozijo plazovi

Po podatkih Regijskih centrov za obveščanje se je v Sloveniji med 4. in 7. novembrom sprožilo 18 takih plazov, da so ljudje na pomoč poklicali 112, uprava za zaščito in reševanje pa je aktivirala svoje pripadnike, da so pomagali ljudem reševati premoženje in življenje. Po vsakem večjem deževju se povsod po državi ubadajo s številnimi zemeljskimi plazovi in tudi po zadnji vodni ujmi ni nič drugače. Slovenija je plazovno izjemno ogrožena, izjeme so le ravnice Ljubljanske kotline, Dravskega polja in Prekmurja. Na pregledni karti verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov na spletni strani Agencije za okolje je jasno razvidno, da je možnost plazov največja v loškem hribovju, pretežnem delu Koroške, Štajerske, v Vipavski dolini in drugih koncih Primorske. Več na www.dnevnik.si.

Erjavec: Za poplave ob Dravi je odgovorna avstrijsko-slovenska komisija, ne pa mi

Zunanji minister Karl Erjavec je danes zavrnil navedbe, da je za veliko razsežnost poplav ob Dravi odgovorno tudi zunanje ministrstvo, ker ni pravočasno ukrepalo. Kot je poudaril, je za to odgovorna mešana avstrijsko-slovenska komisija za upravljanje z Dravo, ki pa zagotavlja, da so bili vsi postopki izpeljani v skladu s protokoli in zakonodajo. Minister je na novinarski konferenci v Ljubljani priznal, da je razsežnost poplav tudi posledica tega, da je Avstrija odprla svoje jezove na Dravi. Sicer pa gre po ocenah strokovnjakov za tako katastrofo, da bi jo bilo nemogoče preprečiti, je dejal Erjavec. Več na www.dnevnik.si.

Drave nihče ni mogel ustaviti, niti Avstrijci

Potem ko je Drava z rekordno pošiljko vode z avstrijske strani prestopila bregove, se je porodilo vprašanje, ali so naši severni sosedje z odpiranjem zapornic na svojih hidroelektrarnah ravnali v skladu z mednarodnimi pravili. Namigovanja je ovrgel vodja slovenskega dela meddržavne komisije za upravljanje Drave Mitja Bricelj, ki je zatrdil, da regulacija reke poteka v skladu s protokoli ravnanja o visokih vodah, sklenjenimi med državama. »Vsaka elektrarna ima pred sabo akumulacijski bazen. Ko pretok vode doseže neko mejo – pri nas je to 800 kubičnih metrov na sekundo – začnemo bazene s kontroliranim odtokom prazniti. Dokler pretok ne doseže 1500 metrov na sekundo, smo pri tem zelo uspešni. Če pa se pretok vode poviša na 2500 ali 3000 kubičnih metrov na sekundo, kot se je to zgodilo danes, se vode ne da več ustaviti. Več na www.dnevnik.si.

Območij za nemoteno gradnjo vetrnih elektrarn je več kot dovolj

Iz študije, ki so jo predstavili v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), je razvidno, da se le malenkost več kot sedem odstotkov potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije prekriva z občutljivimi območji za ptice. »To je za državo zanemarljiv odstotek. Njo mora zanimati, koliko je prostora, kjer se lahko umešča vetrne elektrarne, in tega prostora – kot je razvidno iz zemljevida – ni malo,« je poudaril ornitolog Tomaž Jančar iz DOPPS. Ministrstvo za gospodarstvo, pristojno za energetiko, je junija lani objavilo osnutek predloga novega Nacionalnega energetskega programa za obdobje do leta 2030, v katerem je predvidenih 14 potencialnih območij po vsej Sloveniji, ki so namenjena gradnji vetrnih elektrarn z močjo nad deset megavatov. Več na www.dnevnik.si.

 

Dopolnjena Natura 2000 bo posegla na ozemlje 46 občin

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je pred dnevi županom predstavilo strokovni predlog širitve območij Natura 2000, ki bo v širši razpravi predvidoma do konca novembra, saj je slovenska vlada evropski komisiji (EK) obljubila, da bo evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000 do konca tega leta povečala za okoli dva odstotka. To je naša država dolžna storiti, kajti EK je proti njej sprožila predsodni postopek, saj je vlada leta 2004, ko je določila ta zavarovana območja, nekatera zaradi gospodarskih razlogov naknadno izločila s seznama. Preglednica Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije (ta zavod je pripravil strokovne podlage za širitev območij Natura 2000), ki jo objavljamo, kaže, da se bodo površine, zavarovane z Naturo 2000, zelo povečale v 46 slovenskih občinah, najbolj v Podvelki, Sežani, Hrpeljah – Kozini, Ilirski Bistrici, Šentjerneju, Novi Gorici, Dobrovi – Polhovem Gradcu, Radljah ob Dravi, Kopru in Divači. Več na www.dnevnik.si.

Natura 2000 ovira gradnjo štirih elektrarn na Savi

Župane občin ob srednji Savi grabi panika. Milijardni projekt verige desetih hidroelektrarn od Tacna do Suhadola je ogrožen, s tem pa tudi razvoj lokalnih skupnosti. Neposredno ga ogroža kralj rek sulec, posredno pa kolizija dveh direktiv: habitatne (Natura 2000) in okoljske, s katero se je Slovenija zavezala, da bo povečala delež električne energije iz obnovljivih virov. Več na www.delo.si.

“Izgovarjanje na Bruselj pri Naturi 2000 je grdo sprenevedanje”

Krajinski arhitekt in agronom dr. Janez Marušič ob načrtovani širitvi območij Nature 2000, ki je izzvala oster odziv županov, poudarja, da to, da ima Slovenija med vsemi članicami EU že zdaj največji obseg površin, zavarovanih z Naturo 2000, ni znak naše velike biotske pestrosti, temveč sistema odločanja o rabi prostora. »Bruselj je seveda zadovoljen s tem, da Slovenija zavaruje čim več. Zelo preprosto povedano: zavarovanja stanejo (pomislimo na primer škofljiške obvoznice) in mislim, da je Bruslju veliko do tega, da (zaradi strahu pred konkurenco s cenejšo delovno silo) zlasti manj razvite članice obremenjuje bolj. Velik obseg Nature 2000 je posredni in neposredni znak ekonomske nerazvitosti članice EU,« meni profesor Marušič. Več na www.dnevnik.si.

“Kaj, hudiča, silite z Naturo 2000 v naselja”

Župani zelo kritični do pripravljenih strokovnih podlag za dodatno širitev območij evropske naravovarstvene mreže Natura 2000. »Kaj hudiča, silite z Naturo 2000 v naselja, ne posegate pa v habitat medveda?« »Zakaj rinete z zaščito sulca tako daleč, da boste koncesionarja pripravili do tega, da bo odstopil od namere, da bi vlagal v gradnjo hidroelektrarn na srednjem delu Save?« »Iz Nature 2000 naj bi šel zelo vitalni del občine Bohinj, a glej ga, zlodeja, Naturo 2000 so zdaj premaknili na novo smučišče, ki je tik pred izdajo gradbenega dovoljenja.« »Če je vpeljana Natura 2000, to ne pomeni, da se bo gospodarski razvoj ustavil. Dolžni smo poskrbeti za zanamce, da bodo živeli v čistem okolju.« »Kaj bomo varovali ob Muri, ko pa se je podtalnica znižala za dobra dva metra in je zaradi tega izginilo 27 živalskih in rastlinskih vrst?« »Na obrobju Snežnika je danes nebo prazno, pred vrati pa imamo medveda, volka, risa in tudi divjega prašiča. Kje je zatajila stroka? Zakaj ni Natura 2000 prinesla tistega, kar ste želeli?« Več na www.dnevnik.si.

Obnova cestninskih postaj v sumljivih okoliščinah

Odstranitev cestninskih postaj je z akcijskim načrtom vlade iz leta 2009 predvidena kot ukrep vzpostavljanja prostega prometnega toka, v katerem je hitrost vožnje motornih vozil najmanj sto km na uro. A realnost je precej drugačna. Dars je akcijski načrt vlade najprej nameraval izvesti postopno, skupaj z uvedbo elektronskega cestninskega sistema. Vendar je mednarodni javni razpis za vzpostavitev tega sistema po sklepu vlade letos na začetku marca ustavil. Ustanovljena je bila delovna skupina za pripravo, koordinacijo in izvedbo projekta rušenja cestninskih postaj, ki so jo sestavljali predstavniki Darsa in pristojnega ministrstva. Skupina je pripravila usmeritve za pilotni projekt preureditve cestninske postaje Log, pripravljala pa je tudi dokumentacijo za javni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika. Več na www.delo.si.

Vozila bomo odslej registrirali dražje

Z novembrom se zvišuje letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, ki jo morajo lastniki plačevati vsako leto ob registraciji vozila in podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja. V povprečju se dajatev zvišuje za skoraj eno petino, vendar bo bolj prizadela lastnike vozil z zmogljivejšimi motorji. Najmanj bodo podražitev občutili lastniki osebnih avtomobilov in večnamenskih vozil s prostornino motorja do 1350 kubičnih centimetrov. Zanje se namreč letna dajatev zvišuje za 6,50 evra na 55 evrov. Precej bolj pa bo zvišanje prizadelo lastnike vozil z bolj zmogljivimi motorji. Zanje se namreč letna dajatev zvišuje za več kot 20 odstotkov, in sicer progresivno. Več na www.dnevnik.si.

Število osebnih avtomobilov narašča, a so ti vse bolj stari

V Sloveniji je bilo konec 2011 v register vozil vpisanih skoraj 1.066.500 osebnih avtomobilov, kar je 519 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Število avtomobilov iz leta v leto narašča, so pa avtomobili vse bolj stari. Če je bil v letu 2001 registrirani osebni avto v povprečju star 6,9 leta, je njegova starost konec lanskega leta znašala 8,2 leta. Konec lanskega leta je bilo največ osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev v goriški in obalno-kraški regiji, in sicer 580 oziroma 568, najmanj pa v zasavski statistični regiji, in sicer 468 avtomobilov. V povprečju so bili najstarejši v spodnjeposavski in goriški regiji (devet oz. 8,9 leta), najmlajši pa v osrednjeslovenski ter v gorenjski in obalno-kraški regiji (osem oz. 8,2 leta), kažejo podatki državnega statističnega urada. Več na www.dnevnik.si.

Sklad bo kvadratni meter kupoval po 1700 evrov

Čeprav republiški stanovanjski sklad še ni končal javnih pozivov za nakup stanovanj, je že zdaj jasno, po koliko je pripravljen odkupiti stanovanja. Sklad je izhodiščno ceno določil pri 900 evrih za kvadratni meter v manjših krajih in do največ 1700 evrov za kvadratni meter v večjih središčih. Za zdaj še z nobenim od ponudnikov stanovanj niso sklenili kupo-prodajne pogodbe, so povedali pri skladu. Dodali so, da bodo pogodbe sklepali do predvidoma konca letošnjega leta. Več na www.dnevnik.si.

Za študentske postelje je še upanje

Občina se je podala v sodni boj zaradi dveh manjših zemljišč, potrebnih za dovoz do študentskega naselja, ki ga je propadla Vegradova hčerinska družba Gina nameravala zgraditi ob Vojkovi cesti za Bežigradom. Čeprav se je Mestna občina Ljubljana leta 2008 odpovedala predkupni pravici na dveh zemljiščih, ki spadata na območje, kjer je družba Gina nameravala zgraditi študentsko naselje ob Vojkovi cesti, zdaj izpodbija lizinško pogodbo med Hypo Leasing in družbo Molet. Na mestnem oddelku za ravnanje z nepremičninami so pojasnili, da so se predkupni pravici odpovedali zaradi previsoke ponujene cene, za tožbo pa so se odločili, ker je družba Molet do zemljišč kasneje prišla veliko ceneje. Več na www.dnevnik.si.

 

Bivanje v domovih vse večji luksuz

Subvencioniranje prevoza je mnogim družinam z dijaki olajšalo življenje. Žal pa se stanje ni spremenilo za tiste družine, katerih dijaki bivajo v dijaških domovih. Na to so ministrstvo za izobraževanje opozorili v Skupnosti dijaških domov Slovenije. Sprva so predlagali podobno ureditev subvencij za bivanje v dijaških domovih, kot veljajo za prevoze. Ker so dobili z ministrstva negativen odgovor, se bodo zdaj obrnili na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predlagali bodo, da bi takšnim družinam pomagali v noveli zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, in sicer tako, da bi za mladoletne dijake, ki bivajo v dijaških domovih, zagotovili višje otroške dodatke. Več na www.dnevnik.si.

Stanodajalci s študenti hitro do zaslužka

Majhna kuhinja, stisnjena v predsobo, kjer je prostora ravno za pečico z dvema ploščama, pomivalno korito in hladilnik. Hodnik vodi v sobo, ki je po oglasu sodeč namenjena bivanju enega študenta, če se zložljivi kavč raztegne, pa se lahko na njem stisneta tudi dva. Najemnina za 27 kvadratnih metrov veliko garsonjero znaša 300 evrov, stroški pa se lahko povzpnejo tudi do 80 evrov. »Lastnici vsak mesec nakažem najemnino, medtem ko položnice plačujem sama. Tudi tisto za rezervni sklad,« nam med ogledom pripoveduje študentka, ki za zdaj še biva v majhnem stanovanju. Z lastnico ni sklenila nobene pisne pogodbe. Več na www.dnevnik.si.

Na ljubljanski občini pripravljeni sodelovati z ZVKD glede Kolizeja

Kranjska investicijska družba je odstopila od gradnje novega Kolizeja zaradi omejitve višine stavbe na 30 metrov. Minister Žiga Turk je dejal, da bi lahko projekt v višini 70 metrov realizirali, če bi ljubljanska občina spremenila prostorske pogoje na območju Kolizeja, na občini pa so pojasnili, da tega ne morejo storiti brez smernic ZVKD. Kranjska investicijska družba (KID) oziroma njen direktor Jože Anderlič v več kot devetih letih prizadevanj nista uspela prepričati predstavnikov politike o umestnosti gradnje novega Kolizeja za Slovenijo in Ljubljano, zato sta minuli teden od projekta odstopila. Realizacijo novega Kolizeja je po Anderličevih besedah preprečila komisija za spremljanje izdelave konservatorskega načrta za prenovo območja OPPN Kolizej, ki je bila ustanovljena pri ministrstvu, pristojnem za kulturo. Več na www.dnevnik.si.

Domžale bi rade konkurirale Ljubljani

Domžale imajo idealno strateško lego, saj imajo v dosegu desetih minut prestolnico ali zeleno zaledje. Zato ima mesto po mnenju arhitekta Benjamina Hafnerja tudi idealne možnosti, da se iz spalnega naselja razvije v lepo in urejeno predmestje prestolnice, ki jo lahko sprva na nekaterih področjih razbremeni, kasneje pa lahko z njo celo konkurira. »Mesto se ne ureja z danes na jutri. Zato tudi nova urbanistična zasnova dvanajstih strateških območij, ki smo jo v Društvu arhitektov Domžale pripravili v sodelovanju z oddelkom za urejanje prostora, ne prinaša takojšnjih rešitev, marveč prvi celoviti razvojni koncept za naslednji dve, tri ali štiri desetletja,« pojasnjuje Hafner, ki vodi Društvo arhitektov Domžale in je bil tudi pobudnik njegove ustanovitve. Več na www.dnevnik.si.

 

V uporabi vsi vagoni, vlaki pa še vedno prenatrpani

Slovenski potniški vlaki so ob dnevnih konicah prenatrpani. V potniškem prometu SŽ pojasnjujejo, da v prometnih konicah vozijo vse razpoložljive potniške garniture in potniški vagoni, kljub temu pa sedišč za vse potnike ni dovolj. Ob petkih in nedeljah popoldne se je po uvedbi ugodnih mesečnih vozovnic še dodatno povečalo število dijakov in študentov. Kapacitete »študentskih« vlakov med Mariborom in Ljubljano so bile pred poletnimi počitnicami enake ali manjše. Ob povečani prodaji mesečnih vozovnic pa na SŽ niso predvideli, da se bo večina potnikov usmerila na en ali dva vlaka. Dodajajo tudi, da poleg dveh potniških vlakov peljeta v nedeljo popoldne in zvečer iz Maribora v Ljubljano še dva hitra vlaka ICS, ki ju lahko ob doplačilu 3,40 evra in hkratni rezervaciji sedeža uporabljajo tudi imetniki subvencioniranih mesečnih vozovnic. Več na www.delo.si.

Iz Medvod in Vodic do Ljubljane vse več poti

Ljubljanski potniški promet bo s prihodnjim ponedeljkom okrepil proge v občinah Medvode in Vodice ter občini dodatno povezal z novo progo 30. Ta bo povezala s središčem Medvod prebivalce Zbilj, Smlednika, Valburge, Hraš in oskrbovance doma starejših občanov. S prestopom na progo 25 ali 15 na novem prestopnem postajališču v Medvodah pa se bodo lahko ti potniki odpeljali tudi v Ljubljano. Občanom obeh občin bosta poti v prestolnico olajšali tudi dve dodatni prestopni stičišči v Medvodah in Vodicah. Poti jim bo prav tako olajšalo podaljšanje proge 15 Stanežiče–Medvode, ki se ga bodo najbolj razveselili občani Zgornjih Pirnič in okoliških krajev. Progo 60 Ljubljana–Vodice–Polje v Vodicah pa bodo okrepili zaradi močnih migracijskih tokov proti Ljubljani in z njo nadomestili še krožno prestopno progo 62. Vozni redi vseh prog s skupnimi stičišči bodo usklajeni, pojasnjujejo na LPP in dodajajo, da s spremembami omogočajo dnevnim migrantom, ki potujejo v Ljubljano, kakovostne in cenejše povezave z usklajenimi voznimi redi in enotno plačilno kartico urbana. Več na www.dnevnik.si.

Za Kamnik je Srce Slovenije predrago

Ni skrivnost, da v občini Kamnik vsake toliko časa vznikne ideja, da bi izstopili iz območnega razvojnega partnerstva Srce Slovenije s sedežem v Litiji, kamor so v družbi sedmih občin vstopili pred sedmimi leti in se jim je kasneje pridružilo še pet občin. Razloge za izstop vselej utemeljujejo z oddaljenostjo, različno razvitostjo, prepoznavnostjo in različnimi potrebami članic, podvajanjem dejavnosti in pa seveda s (pre)velikimi stroški, ki naj se jim ne bi vedno povrnili. Prav to jih je v času varčevanja prepričalo, da so pobudo za izstop uvrstili tudi na zadnjo sejo občinskega sveta, kjer pa so jo morali zaradi določenih nejasnosti z dnevnega reda v zadnjem trenutku umakniti. Več na www.dnevnik.si.

Telovadnica v zelenju Tuhinjske doline

V bližini najvišje ležečih term v Sloveniji, Term Snovik, so odprli novo telovadnice v naravi, ki jo sestavlja 12 vadbenih elementov in devet fitnes naprav, povezuje pa jih tri kilometre dolga trim steza. Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, pravi da bo telovadnica v naravi izboljšala kakovost življenja domačinov in bo zagotovo pritegnila tudi obiskovalce. »Projekt je Tuhinjce znova povezal, saj so opravili veliko ur prostovoljnega dela in je bil zato projekt realiziran v večjem obsegu, kot so sprva načrtovali,« je pojasnil Hribar in dodal, da steze ne bi bilo, če lastniki zemljišč ne bi imeli toliko posluha za napredek svojega kraja. Več na www.dnevnik.si.

 

Župan Sajovic popustil pri komunalnem prispevku

Župan Tržiča Borut Sajovic je popustil pod pritiskom Zvirčanov in medijev in zagotovil, da bo poskrbel za znižanje komunalnega prispevka, ki je te dni najbolj vroča tema v občini Tržič. »Zelo smo zadovoljni s potekom dogajanja. Na današnjem sestanku z županom smo se dogovorili, da bo prispevek zagotovo nižji, o konkretnem popustu glede na obračunani prispevek pa se bomo morali še pogajati. Zvirčani za zdaj vztrajamo, da bi moral biti 60-odstoten, kakršnega imajo recimo v Kranju. Naslednjič se dobimo 5. novembra, še prej pa bomo imeli ponoven zbor krajanov, na katerem bomo ljudem povedali, naj s plačevanjem računov za zdaj še počakajo,« je dejal predstavnik Zvirčanov in član tričlanske komisije, ki se z občino »pogaja« o višini prispevka, Miro Lapanja. Več na www.dnevnik.si.

Nogometne palače namesto konjušnic ne bo

Slovenska reprezentanca drsi na Fifini lestvici na 49. mesto, še nižje pa pri varuhih naravne in kulturne dediščine kotira projekt nogometnega centra v okviru državnega Brda. Po naših informacijah namreč stroka ne bo dovolila podiranja konjušnic in gradnje nove nogometne palače. Zanjo so pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS) že naredili načrte, po kratkem začetku gradbenih del jeseni 2011 je Brdo že skoraj eno leto razrito, vsa naložba pa pod vprašajem. Več na www.dnevnik.si.

Bohinjskemu hotelu Park ugledno priznanje na turistični borzi v Londonu

Na največjem svetovnem turističnem sejmu (World Travel Market) v Londonu je bohinjski Park eko hotel včeraj prejel nagrado Higly Commended v kategoriji najboljša okolju prijazna namestitev. Nagrado v organizaciji Responsible Tourism od leta 2004 podeljujejo inovativnim podjetjem ali turističnim akterjem, ki poslujejo izrazito trajnostno podeljujejo, letos pa se je za podelitev nagrade potegovalo 1.600 podjetij z vsega sveta. Več na www.delo.si.

Po treh letih le prišli do desetih vojaških stanovanj

Obrambni minister Aleš Hojs in brežiški župan Ivan Molan sta s triletno zamudo podpisala pogodbo o neodplačnem prenosu desetih vojaških stanovanj na občino. Na ta način so na ministrstvu za obrambo izpolnili del obveznosti iz že pet let starega protokola o sodelovanju med ministrstvom in občino, ki je privolila v širitev vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki. Na ministrstvu so se takrat zavezali, da bodo v gradnjo potrebne infrastrukture v okolici letališča na leto vložili do 600.000 evrov, z nastopom gospodarske krize pa je ta oblika sodelovanja zamrla. Več na www.dnevnik.si.

Kapiteljski njivi ne grozijo buldožerji, ampak čas

»Bojim se, da smo po 27 letih sistematičnih zavarovalnih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi v Novem mestu zaključili delo,« je na včerajšnji novinarski konferenci z zanj neobičajnim pesimizmom povedal direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj. Že letošnja sezona izkopavanj je namesto običajnih štirih mesecev trajala le enega. Ostali so namreč brez prispevka države, ki je v zadnjem desetletju znašal od 40.000 do 45.000 evrov na leto. Novomeška občina je prispevala običajnih 6000 evrov, preostanek do 15.000 evrov, kolikor je delo stalo, je zagotovil sam Dolenjski muzej. Več na www.delo.si.

Nad mariborsko občino za več kot osem milijonov tožb

Tožbe proti občini so dodatna nevarnost za mariborski proračun: če jih bo izgubila, bo morala že iz tako precej prazne mestne blagajne plačati približno 10 milijonov evrov. Za poplačilo v proračunu nima rezerviranih sredstev in jih tudi nikoli ni imela, pravijo v občinski upravi. Največji je tožnik je s 4,65 milijona evrov Veolia, tožba zaradi univerzijade bo vredna najmanj tri milijone evrov.

Mariborska opozicija zahteva takojšnjo javno razgrnitev dokumentov o radarjih

Opozicija v mariborskem mestnem svetu je preložitev današnje izredne seje označila za neupravičeno in v neskladju s poslovnikom mestnega sveta. Obenem je zahtevala, da župan Franc Kangler še danes javnosti predstavi vso dokumentacijo v zvezi s spornimi radarji, saj naj bi obstajal sum naknadnega spreminjanja dokumentov. Na občini očitke zavračajo. “Ostaja resen v dvom v zakonitost celotnega projekta. Bojimo se, da je razlog za preložitev izredne seje v tem, da želi vodstvom Mestne občine Maribor prilagoditi ali na novo vzpostaviti manjkajočo dokumentacijo, ki v projektu manjka. To se nanaša predvsem na investicijski program, za katerega bi moral biti po sklepu mestnega sveta zadolžen in ga sprejeti župan,” je v današnji izjavi za medije v Mariboru povedal poslanec SD Matevž Frangež. Več na www.dnevnik.si.

Ministrstvo kritično do pogodbe o mariborskih radarjih

Direktorat za javno premoženje in finančni sistem pri ministrstvu za finance je v svojem dopisu Mestni občini Maribor precej kritično do pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, ki je bila podlaga za postavitev novih radarjev za meritev hitrosti na območju Maribora, poroča Večer. V dopisu, ki ga je direktorat mestni občini poslal 24. oktobra, so v zvezi s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu med občino in družbo Iskra Sistemi tako ocenili, da je »dokaj nesmiselno«, da je zavarovanje radarjev strošek javnega partnerja. Kot spominja časnik, so predstavniki občine med sprejemanjem gradiva v mestnem svetu trdili, da »zasebni partner v celoti prevzema tudi tveganje upravljanja in vzdrževanja vzpostavljenega sistema«. Več na www.delo.si.

Frančiškani ostali brez pokopališča Pobrežje

Spor med Mestno občino Maribor (MOM) in Rimskokatoliškim samostanom frančiškanov Maribor glede dela osrednjega mariborskega pokopališča Pobrežje je pravnomočno končan. Za preobrat je poskrbelo višje sodišče, saj je določilo, da pokopališče ostaja v lasti občine.»Pritožbeno sodišče je določilo, da tožeča stranka (frančiškani, op. p.) po nacionalizaciji zemljišča na njem ni imela posesti in ni izvrševala pokopališke dejavnosti. Posest posameznih grobov ali posameznih grobnic še ne pomeni posesti pokopališča, skrb zanje pa ne pokopališke dejavnosti,« piše v sodbi višjega sodišča. Več na www.delo.si.

Dolge kolone pred zapornicami kmalu preteklost?

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi sredstev za projekt izvennivojskega križanja glavne in regionalne železniške proge z glavno cesto Šentjur–Mestinje v Grobelnem. Omenjeni projekt, katerega skupna vrednost znaša 16,9 milijona evrov, je del operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za programsko obdobje 2007–2013 in bo sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini dobrih 13,1 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Ogrevanje na lesno biomaso padlo v vodo

Idrijski občini s koncesionarjem ni uspelo najti primerne lokacije za kotlovnico na biomaso. Najbolj primerna se jima je zdela cona v Spodnji Kanomlji, toda ne Hidria ne Iles nista bila pripravljena prodati zemljišča. Želja idrijske občine in izbranega koncesionarja, družbe Eko Toplota Energetika, da Spodnjo Idrijo opremita z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso, je padla v vodo. Ne občini ne koncesionarju namreč v vsem kraju ni uspelo najti primerne lokacije, kamor bi postavili kotlovnico. Ker se jim je medtem skorajda iztekel tudi čas, ko bi se lahko prijavili na razpis za evropska sredstva in s tem pocenili naložbo, so včeraj eni in drugi od namere dvignili roke. Več na www.dnevnik.si.

V Spodnji Idriji  se bodo ogrevali vsak po svoje

Z morebitnim izvajalcem se namreč niso uspeli zagotoviti zemljišča za kotlovnico. Spodnjeidrijčani se bodo tako še naprej greli vsak po svoje, predvsem pa dražje. Edini primeren prostor v Spodnji Idriji za gradnjo toplarne je po mnenju ljubljanskega podjetja Ekotoplota tamkajšnja idustrijska cona. Kakor je povedal njegov predstavnik Igor Roblek so izbrali nekaj primernih lokacij, vendar so bili vsi pogovori s tamkajšnjimi lastniki neuspešni. Pogovarjali so se s podjetji Iles, Kolektor Koling in Hidria, vendar niso prišli niti tako daleč, da bi se začeli pogajati o odkupni ceni. »Na žalost smo končali na prvi stopnji. Imamo znanje in sredstva, toda brez zemljišča ne moremo nič,« je povedal Roblek. Več na www.delo.si.

Veliko povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih

Desetim krajem po Sloveniji, kjer ima Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja že slabih 200 oskrbovanih stanovanj za starejše občane, se bo do konca letošnjega leta pridružil še Koper, kjer bodo v ta namen predali 30 oskrbovanih stanovanj v koprskem Olmu. Do konca leta 2014 pa naj bi 60 oskrbovanih stanovanj zgradili in predali namenu tudi v Izoli. »Povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih je precejšnje. Zato tudi iščemo primerne lokacije po različnih koncih Slovenije in gradimo glede na zmožnosti in potrebe,« pravi Florijan Bulovec iz Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po navadi oskrbovana stanovanja gradijo skupaj z občinami. Več na www.dnevnik.si.

 

(Pre)visoki fiksni stroški pogreli stanovalce

Novogoriško javno podjetje Kenog ogreva 76 blokov s skoraj 3000 stanovanji. V lanski kurilni sezoni so stanovalci za 58 kvadratnih metrov veliko stanovanje v povprečju odšteli 484 evrov za ogrevanje skupaj s fiksnimi stroški in davkom na dodano vrednost. S pocenitvijo plina naj bi se ti stroški letos znižali za okoli 50 evrov, napoveduje Gojmir Mozetič, direktor podjetja Kenog. Medtem ko je večina uporabnikov zadovoljnih z ogrevanjem in toplo vodo, pa je več kot 600 stanovalcev opozorilo na previsoke fiksne stroške ogrevanja. Peter Brezigar pravi, da na fiksne stroške odpade kar 70 odstotkov letnih stroškov ogrevanja. To je po njegovem mnenju oderuško in sumi, da so podatki prirejeni. Zato bodo zahtevali revizijo poslovanja javnega podjetja Kenog. Več na www.dnevnik.si.

Bossman ni mogel ignorirati 450 podpisanih

Piranski župan Peter Bossman je danes vendarle sprejel Judito Bolčič in druge predstavnike Civilne iniciative iz Pirana, ki je zbrala 450 podpisov pod zahtevo, da ponovno uvede avtobusno progo med Tartinijevim trgom in Lucijo. Da jih bo sprejel, je obljubil že pred nekaj tedni, ko so zbrali približno 300 podpisov, vendar tedaj obljube ni izpolnil. Tokrat je prisluhnil zahtevi, v kateri navajajo, da so imeli Pirančani javno potniško povezavo s Tartinijevega trga do Lucije že pred 100 leti in da je sedanja rešitev, ko bi morali Pirančani najprej na brezplačni avtobus od Tartinijevega trga do 500 metrov oddaljene avtobusne postaje, tam prestopiti in čakati na nov avtobus do Lucije, zanje nesprejemljiva. Več na www.delo.si.

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri