Ne pomnimo časov, ko so bili izzivi tako obsežni, kot tudi ne časov, ko so bili tako zelo večplastni.
V teh prelomnih časih poteka priprava Strategije razvoja Slovenije, ki bo določila smer razvoja naše države za obdobje 2014-2020 in namensko porabo več milijard evrov iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Strategija mora odgovoriti na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij.
Od vlade pričakujemo, da bo novo strategijo usmerila v zeleni razvojni preboj in s tem Sloveniji omogočila, da polno izkoristi svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti. Strategija naj vključuje vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem.
Svet se poleg gospodarsko-finančne krize sooča z obsežnimi in večplastnimi novimi izzivi: naraščajočimi cenami in čedalje ostrejšo tekmo za hrano, energente, surovine in vodo ter z vedno bolj očitnimi podnebnimi spremembami. Izhodiščno stanje Slovenije za prihodnost ni dobro: imamo nizko stopnjo prehranske samooskrbe, smo na evropskem dnu po energetski in snovni učinkovitosti, prebivalstvo se stara, slovenske družine za osnovne življenjske potrebe – hrano, energijo in prevoze – namenijo čedalje večji delež družinskega proračuna.
Zato je pred našo družbo naloga, ki bi bila lahko strašljiva, če v njej ne bi bili sposobni razbrati naših velikih priložnosti. Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni v rešitve in omogočajo dolgoročni izhod iz krize. Odzivajo se na strateške priložnosti ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov. Zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte. Prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje. Podpirajo doseganje mednarodno sprejetih podnebnih ciljev. Ustvarjajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in spodbujajo inovativne rešitve. Podajajo pozitivno vizijo in imajo velik potencial za doseganje visoke stopnje družbenega soglasja.
Prehranska samooskrba s poudarkom na ekološki pridelavi nam bo zagotovila dolgoročno oskrbo z varno, kakovostno in zdravo hrano po dostopnih cenah. Omogočila bo delovna mesta, revitalizacijo kmetijstva in podeželja ter dvig kakovosti življenja.
Vzpostavitev vrednostne verige predelave lesa temelji na povečanju dodane vrednosti naše strateške obnovljive dobrine. Z obuditvijo lesno-predelovalne industrije lahko povečamo konkurenčnost gospodarstva in zagotovimo nova kakovostna delovna mesta.
Energetska prenova stavb nam bo prinesla dolgoročne energetske in finančne prihranke, nova delovna mesta ter prispevala k oživitvi gradbenega sektorja.
Prehod na obnovljive vire energije bo zagotovil dolgoročno energetsko varnost brez izčrpavanja naravnih virov. Dvignil bo konkurenčnost našega gospodarstva in s spodbujanjem domačih tehnologij ustvaril nova delovna mesta. Prebivalcem bo omogočil oskrbo z energijo po dostopnih cenah.
Posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza nam bo zagotovila večjo prometno varnost in cenovno sprejemljivo mobilnost, dostopno za vse, ob manjši obremenitvi okolja.
Učinkovita raba naravnih virov je naša neizkoriščena priložnost za finančne prihranke, dvig konkurenčnosti gospodarstva, nove poslovne priložnosti in delovna mesta ter za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje.
Zeleni turizem lahko postane nosilec decentraliziranega razvoja naše države. Ima potencial za ustvarjanje kakovostnih lokalnih delovnih mest in dodajanje vrednosti malemu gospodarstvu ter naravni in kulturni dediščini.
Programi zelenega razvojnega preboja so skladni s strateškimi usmeritvami Evropske unije do leta 2020. Povezani s komplementarnima področjema socialne države ter gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah, vpenjajo zeleni razvoj v celovito vizijo pametnega, trajnostnega in vključujočega razvoja EU.
Slovenija bo imela v obdobju 2014 – 2020 možnost pridobiti več milijard evrov namenskih razvojnih sredstev iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Kako jih bomo uporabili, pa bo določila Strategija razvoja Slovenije. Pomembnost tega dokumenta kliče po transparentnem in vključujočem procesu priprave ter potrjuje legitimno pravico civilne družbe, da od vlade zahteva, da ta sredstva odgovorno nameni za dolgoročno družbeno koristne razvojne programe.
Smo v zgodovinskem trenutku odločitve o usodi Slovenije. Vsi si želimo, da bi stopila na pot preobrazbe v napredno in uspešno družbo. Vlada pa to lahko uresniči. Potrebujemo voditelje, ki bodo s strateško usmeritvijo v zeleni razvojni preboj pokazali odprtost in dolgoročno pozitivno vizijo.
V Ljubljani, 25. oktober 2012
Povezava na kampanjo.
