Bo šla nova železnica iz Divače v Koper, v Trst, ali v Srednji svet?

Železnica prej v Trst kot v Koper?

Po napovedih z ministrstva za kmetijstvo in okolje bi okoljevarstveno soglasje (posledično gradbeno dovoljenje) za drugi tir Divača–Koper lahko dobili že spomladi. Kdaj bi lahko začeli graditi, si na ministrstvu za infrastrukturo in prostor zaman prizadevamo izvedeti že več kot pol leta. Tudi tokrat na naša vprašanja niso odgovorili. Veliko hitreje pa potekajo priprave na novi tir Divača–Trst. Ko se je seznanila s poročilom o rezultatih medvladne slovensko-talijanske komisije in ustanavljanju Ekonomsko-gospodarskega interesnega združenja (EGIZ) za gradnjo železniške povezave Trst–Divača, je vlada zadolžila ministra za infrastrukturo Zvonka Černača, da podpiše aneks k pogodbi z DRI upravljanje investicij, d. o. o., za dodatne naloge na področju investicij v železniško infrastrukturo. Pogodba bo DRI omogočila, da vstopi v mednarodna združenja in organizacije za izvedbo mednarodnih projektov. Predstavniki vlade so se z italijanskimi kolegi dogovorili, da bodo do konca leta 2015 pripravili dokumentacijo in umestili v prostor železniško povezavo Trst–Divača. Več na www.delo.si.

Sloveniji opomini zaradi pesticidov, železnic in odlagališč

Slovenija je danes iz Bruslja dobila tri opomine: naj upošteva predpise o trajnostni rabi pesticidov, naj počisti odlagališča in naj prenese evropsko zakonodajo o interoperabilnosti železniškega sistema. V vseh treh primerih gre za druge opomine. Če v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko Evropska komisija zadeve predloži Sodišču EU. Z drugim opominom komisija od Slovenije zahteva, naj svoja odlagališča uskladi z zakonodajo EU. V skladu z zakonodajo EU bi morala biti odlagališča le skrajna možnost, pri kateri je treba zagotoviti, da ne pride do škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje. Tretji opomin pa se nanaša na železniški prevoz. Evropska komisija poziva Slovenijo, naj svoje nacionalne predpise uskladi z direktivo o interoperabilnosti železniškega sistema. Namen zakonodaje je uvesti spremembe opisa železniških sistemov, podrobno pa določa tudi postopke njihovega preverjanja. Rok za prenos zakonodaje je bil 31. december lani. Več na www.dnevnik.si.

Jože Anderlič ne bo gradil novega Kolizeja

Kranjska investicijska družba (KID) oziroma Jože Anderlič v več kot devetih letih prizadevanj nista uspela prepričati predstavnikov politike o umestnosti gradnje novega Kolizeja za Slovenijo in Ljubljano. Zato, kot zatrjujejo na KID, od projekta odstopajo. “Dovolj je,” so zapisali v izjavi za javnost. Projekt je po Anderličevih besedah preprečila komisija za spremljanje izdelave konservatorskega načrta za prenovo območja OPPN Kolizej, ki je bila ustanovljena pri ministrstvu za kulturo. Ta je novogradnjo omejila do višine 30 metrov, čeprav ima že predvidena koncertno-operna dvorana streho na višini 38 metrov. Od tovrstnega stališča se je izmed štirih članov komisije oddaljil le Janez Koželj. Več na www.dnevnik.si.

Anderlič: »Novega Kolizeja ne bo, pogovarjam se z gluhimi.«

Kranjska investicijska družba (KID) na zemljišču nekdanjega Kolizeja ne bo zgradila koncertno-operne dvorane, znane kot Musica Tivoli. A ne zato, je dejal njen direktor Jože Anderlič, ker bi ga opustili sami, temveč ker so jim ga preprečili drugi. Na posebej sklicani tiskovni konferenci v garažni hiši Šarabon v Ljubljani je Anderlič dejal, da ima po devetih letih in vloženih 30 milijonih evrov v omenjeni projekt vsega dovolj. Zdi se mu, da govori gluhim ali pa neumnim, saj jih več kot očitno niso prepričali nobeni argumenti, temveč jim je pomembno le, da nečemu nasprotujejo. Več na www.delo.si.

Štiri občine želijo iz razvite osrednje statistične regije

Litijska občina se želi odcepiti iz razvite osrednje-slovenske statistične regije in se pridružiti nerazviti zasavski statistični regiji. Tako bi prejela precej več evropskih finančnih sredstev kot doslej. To pomeni tudi prehod iz zahodne v vzhodno kohezijsko regijo, za kar so litijski občinski svetniki pred časom že sprejeli sklep, s čimer so županu in občinski upravi naložili, da začnejo postopek za pridobitev soglasij, na osnovi katerih bo vlada začela s postopkom pri Eurostatu za spremembo območji kohezijskih regij. Več na www.delo.si.

Tržnica in nove luči oživele Trubarjevo ulico

Ulica, ki od leta 1952 nosi ime protestanta Primoža Trubarja, je resda le redko prazna, kljub temu pa le redki iz hiteče množice na tem delu upočasnijo korak. Zato so lastniki trgovinic in lokalov večinoma nejevoljni zaradi slabega prometa. Kljub turobnemu vremenu pa je včerajšnji dan na delu ulice med Resljevo cesto in Prešernovim trgom minil zelo živahno – zahvaljujoč ekološki tržnici, ki jo je v okviru prebujanja Trubarjeve ulice pripravilo kulturno društvo Prostorož. »Vsi hitijo kot snete sekire, ne pogledajo ne levo ne desno,« pravi Mojca Kocjančič, ki na tej ulici prodaja že okoli 30 let, zraven Nataša Maleš iz pekarnice Šankara dodaja, da se jih vedno več raje sprehodi po Petkovškovem nabrežju. Veseli sta, da so občinarji podprli oživljanje te nekdaj zelo priljubljene ulice, a sami rešitev za mestne trgovinice vidita v cenejših parkiriščih. Zaradi zelene tržnice včeraj nista imeli več dela kot sicer, stojnice pa so bile precej oblegane. Ponudba pridelovalcev iz Slovenije je obsegala od zelenjave do svežega kruha, olj, medu, naravne kozmetike in oblačil iz naravnih materialov. Več na www.dnevnik.si.

V Stožicah tokrat brez prometnega kaosa

Prometni režim, ki po novem velja v okolici Športnega centra Stožice ob prireditvah z več kot pet tisoč obiskovalci, se je v petek ob prvi evroligaški tekmi na domačih tleh v tej sezoni izkazal za učinkovitega. Spomnimo, da se je za novo ureditev odločila Mestna občina Ljubljana z županom Zoranom Jankovićem na čelu, potem ko je ob septembrskem koncertu skupine Il Divo okrog Stožic zavladal popoln prometni kaos. Tokrat je bilo povsem drugače. Policija je na Vojkovi cesti od križišča z Baragovo vzpostavila enosmerni promet že dve uri pred začetkom tekme. Desni pas je bil namenjen mestnim avtobusom, levi pa preostalemu prometu. Več na www.dnevnik.si.

Brezžični internet po vsej občini Domžale še letos

Denarja ni, zato sta tudi proračuna za leti 2013 in 2014 na prihodkovni strani manjša za dobrih deset odstotkov, je po prvi obravnavi proračunov za naslednji dve leti pojasnil domžalski župan Toni Dragar. Dodal je, da sta kljub temu usklajena, da ne bo primanjkljaja in da ne načrtujejo dodatnega zadolževanja, četudi sodijo med najmanj zadolžene občine (33 evrov na prebivalca) in za anuitete in obresti na leto odplačujejo milijon, čeprav bi lahko odplačevali dva milijona evrov. O natančnejših številkah za zdaj v Domžalah še ne želijo govoriti, saj tudi letošnji proračun še ni pod streho. »Je pa zanesljivo, da ostanek letos bo, saj smo v boljših časih marsikaj prihranili; zaradi neznank pa bodo zagotovo potrebni tudi rebalansi,« je poudaril Dragar. Več na www.dnevnik.si.

Šmarčani bodo smeti vozili v Ljubljano

Župana ljubljanske in šmarske občine, Zoran Janković in Milan Izlakar, sta slovesno podpisala pogodbo o pristopu te dolenjske občine v Regijski center za ravnanje z odpadki (Rcero) Ljubljana.  Šmarčani bodo predvidoma začeli odlagati odpadke na ljubljansko Barje potem, ko bodo tam zgrajeni obrati za predelavo odpadkov, torej po letu 2015. V pogodbi je določeno, da bodo plačevali pet odstotkov več, kakor iz občin Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Medvode in Škofljica. V projekt Rcero je doslej pristopilo 29 občin. Več na www.delo.si.

Strmol po prenovi biser med gradovi

Gradič Strmol je po prenovi prava posetnica tako skrbi za našo dediščino kot restavratorskega znanja. Končan je 3,6 milijona evrov vreden evropski projekt, ki so ga včeraj predstavili v slikovitem okolju prenovljenega gradu, ki ga je pred leti država odkupila od dedičev Rada Hribarja. Grad iz 13. stoletja je eden najbolje ohranjenih pri nas tudi zaradi opreme. Pohištvo in slike ter druge umetnine dajejo zaključeno podobo, ki so jo lepšali dve leti. Velike zasluge za uspešno prenovo gredo vodji projekta Damjani Pečnik, ki je tudi v. d. direktorice Direktorata za kulturno dediščino, in Niki Leben, ki je kot odgovorna konservatorka skrbela za potek del. Obnovili so 180 slik, pohištvo, dodali boljšo kuhinjo in sobam posodobljene kopalnice. Danes je grad tako vrhunski protokolarni objekt kot tudi odlična turistična točka s primerno ponudbo. Več na www.dnevnik.si.

Energetska sanacija kočevskih javnih stavb

Med petimi energetsko najbolj potratnimi stavbami, ki so v lasti občine Kočevje, so štiri osnovnošolske stavbe in ena vrtčevska enota. Zanje bodo do konca meseca pripravili dokumentacijo, s katero bodo kandidirali na razpisu ministrstva za infrastrukturo. Občina Kočevje se bo javila na prvi rok za odpiranje vlog javnega razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti, ki je 2. novembra. Če bo uspela, bo dobila nepovratna sredstva za sofinanciranje sanacij energetsko potratnih stavb, njen strošek pa bo le DDV. Več na www.delo.si.

Prehitri še nimajo razloga za veselje

Novi sistem za avtomatsko detekcijo hitrosti je do nedelje opoldan zaznal že 15.847 kršitev. Kljub temu da je župan Franc Kangler na facebooku (FB) ob koncu tedna napovedal, da so se v medobčinskem redarstvu odločili, da bodo vsem dosedanjim kršiteljem namesto kazni izdali le opozorila o prekrških, pa prekrškarji še nimajo razloga za veselje. Zakon o prekrških namreč določa, da prekrškovni organ ne bo izdal odločbe o prekršku le, če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizko stopnjo odgovornosti ali pa, ko storilčeve osebne okoliščine kažejo, da postopek ne bi bil smotrn. Več na www.vecer.com.

Mariborska občina kupuje letališče

Zaradi nižje realizacije načrtovanih prihodkov in s tem uskladitve odhodkov so mariborski svetniki sinoči potrjevali rebalans proračuna za leto 2012. Pri prihodkih se je padec s predvidenih 141,5 milijona evrov za zdaj ustavil pri 120,4 milijona, do konca leta naj bi obenem dosegli 123,1 milijona evrov odhodkov. Mestna občina Maribor (MOM) se bo letos znova zadolžila, tokrat za 10,7 milijona evrov, kar pomeni, da bo stanje zadolženosti konec leta 2012 že 33,7 milijona evrov. Mestna občina Maribor bo del novega kredita, 800 tisoč evrov, namenila za vstop v lastniško strukturo družbe Aerodrom Maribor. Več na www.vecer.com.

SD: Maks je ekonomsko neupravičen

Mariborski Socialni demokrati so včeraj na tiskovni konferenci predstavili stališča do rebalansa letošnjega proračuna Mestne občine Maribor, ki ga bodo mestni svetniki obravnavali na ponedeljkovi seji. Poudarili so, da rebalans, v katerem so načrtovani prihodki padli s 141,5 milijona evrov na 120,4 milijona, ne daje odgovorov na nakopičene probleme v mestu. Zato so predlagali vsaj začasno zamrznitev investicije v Maks, nasprotujejo pa tudi trimilijonski dokapitalizaciji investitorja, družbe ZIM, “saj ob že tako škodljivem najemnem aranžmaju to samo poslabšuje ekonomsko izvedljivost projekta, ki je že nasedla naložba”. Več na www.vecer.com.

Dotrajane šole bi energetsko sanirali

Mariborski mestni svetniki bodo v ponedeljek na 21. redni seji med drugim obravnavali tudi investicijske projekte za obnovo štirih šol in enega vrtca v mestni občini Maribor (MOM), ki sicer že dalj časa kličejo po celoviti ali delni sanaciji fasad, streh, telovadnic ali drugih dotrajanih prostorov. Na območju mariborske občine deluje 20 osnovnih šol, ki jih v letošnjem šolskem letu obiskuje 7320 učencev, občina pa je kot njihova ustanoviteljica med drugim dolžna zagotavljati ustrezne prostore za učence, učitelje in druge zaposlene. Več na www.vecer.com.

Za nadhod bodo iskali novega izvajalca

Odprtje nadhoda čez Titovo cesto pri turbokrožišču ob UKC Maribor, ki bi moral biti za pešce in kolesarje predan v uporabo že novembra lani, se še vedno oddaljuje. Če smo konec letošnjega julija pisali, kot so nam sporočili iz Mestne občine Maribor (MOM), da je dogovor med glavnim izvajalcem CM Celje in podizvajalcem Varkos v zaključni fazi, direktorica podjetja Varkos Selinšek Katja Selinšek pa je takrat dejala, da lahko z dela končajo v enem dnevu, so zdaj iz MOM sporočili, da so odstopili od pogodbe za izgradnjo nadhoda za pešce. Več na www.vecer.com.

Ruška cesta bo še naprej zaprta za motorni promet.

Nad zaprtjem Ruške ceste v Mariboru vse od druge polovice lanskega leta, ko je bilo napovedano, da bosta na gradbišču na Studencih, ki pa večino časa miruje, zrasla Mariborsko kulturno središče (Maks) in nova Umetnostna galerija Maribor (UGM), negodujejo številni Mariborčani. Med njimi so tudi vozniki, saj je cesta vse odtlej zaprta za ves promet, a v nasprotju s pešci se z avtomobilom lažje izognejo zapori in zapeljejo naokrog. Več na www.vecer.com.

Termin gradnje odlagališča za jedrske odpadke neznan

»Začrtane posavske projekte iz mandata vlade 2004-2008 želimo pospešiti,« je ob začetku današnjega obiska vlade v Posavju in Zasavju dejal minister za delo Andrej Vizjak. »Tu govorimo o projektih, kot je izgradnja spodnjesavskih hidroelektrarn. Menim, da je veliko vprašanje tudi izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi, kjer želimo presekati nastalo blokado. Potem je tukaj tudi tretja razvojna os,« je dejal Vizjak. Med velikimi projekti prve Janševe vlade je bila tudi izbira lokacije nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Lokacija v bližini krške jedrske elektrarne je bila določena leta 2009, a nato so dela zastala. Več na www.delo.si.

Brez razpisa za neprofitna stanovanja

V novogoriškem stanovanjskem skladu letos niso pripravili razpisa za najem neprofitnih stanovanj, ker iz preteklih let nanje že čaka 150 prosilcev. Skupaj imajo na voljo 350 najemniških stanovanj. »Na osnovi javnega povabila smo letos odkupili le osem stanovanj. Zanimanja ni bilo. Pričakovali smo tudi sodelovanje s Primorjem v stečaju. Dvakrat smo jih povabili k sodelovanju, vendar odgovora nismo dobili. Za stara stanovanja smo ponudili do 1100 evrov za kvadratni meter, za nova pa 100 evrov več. Lani smo odkupili 14 stanovanj, potrebe pa iz leta v leto naraščajo,« pravi Nataša Leban, direktorica novogoriškega stanovanjskega sklada, ki ni zadovoljna s sodelovanjem z republiškim skladom, kjer ponujajo višje cene za nakup stanovanj. Prav tako Lebanova kritizira stanovanjsko zakonodajo, češ da je neživljenjska. Več na www.dnevnik.si.

Množične tožbe Novogoričanov zoper SGP Gorica

Nekaj deset Novogoričanov in stanovanjski sklad novogoriške občine so se odločili za tožbo zoper SGP Gorica. V tožbah dokazujejo svoje lastninske pravice, v SGP Gorica pa pravijo, da so vse lastnike že leta 2007 pozvali, da uredijo vpis svojih nepremičnin, a tega očitno niso storili. »Stanovanjski sklad je sprožil tožbo zoper SGP Gorica potem, ko smo ugotovili, da v naših 32 stanovanjih kot lastnik vpisan SGP Gorica. Nekdanji direktor podjetja je sicer v tem času večkrat prišel do nas in nas poskušal prepričati, da nimamo prav, a mi bomo vztrajali pri svojem. Tudi na današnji prvi obravnavi na novogoriškem sodišču smo predlagano poravnavo zavrnili,« je za Delo povedala Nataša Leban, direktorica stanovanjskega sklada novogoriške občine. Poleg tega je tožbe zoper SGP Gorica vložilo tudi več deset Novogoričanov, ki prav tako dokazujejo svoje lastninske pravice. Več na www.delo.si.

Prvi javno-zasebni dom upokojencev

V Idriji se je zgodba o gradnji doma upokojencev v okviru javno-zasebnega partnerstva zasukala veliko bolje kakor pri gradnji centra starejših v Vrtojbi. V pičlih dveh letih so s pomočjo zasebne, s koncernom Kolektor povezane družbe FMR dobili nov, sodoben dom upokojencev, ki bi se lahko kosal s hotelom petih zvezdic. Predsednik države Danilo Türk, ki se je udeležil včerajšnjega odprtja, meni, da je Idrija s prvim tovrstnim primerom Sloveniji ponudila zanimiv model razvoja, ki bi ga bilo vredno posnemati. Naložba je koncern stala dobrih 12 milijonov evrov, država pa zanj primaknila še tri milijone. Naložba, ki kljub vsemu ni bila dokončana brez zapletov, je za koncern dolgoročna in jim bo donose po oceni prvega moža koncerna Stojana Petriča začela prinašati šele po 30 letih. Več na www.dnevnik.si.