Vstopnica za prireditev tudi vozovnica za avtobus

Vstopnica tudi vozovnica za LPP

Da se v prihodnje v okolici Stožic ne bi več ponovil prometni kaos, ki je prejšnji mesec zavladal ob koncertu opernega kvarteta Il divo, so na ljubljanski mestni občini pripravili vrsto novih ukrepov, ki jih bodo preizkusili že v petek, ko bodo v dvorani košarkarji odigrali tekmo v okviru evrolige. Največja novost za obiskovalce je brezplačen prevoz z mestnimi avtobusi, tako da za vozovnico uporabijo vstopnico za prireditev, kar pa ne bo veljalo samo ob večjih, ampak ob prav vseh prireditvah v športnem parku Stožice. Več na www.dnevnik.si.

V Stožicah parkirnih prostorov več kot dovolj

Množično nepravilno parkiranje ob koncertu opernega kvarteta Il divo, ki so ga mestni redarji kaznovali z 220 globami in odvozom devetih vozil, ni bilo izjema, temveč prej pravilo ob prireditvah, ki napolnijo dvorano v Stožicah. Enako se je dogajalo na tekmah svetovnega prvenstva divizije I v hokeju in na tekmah košarkarske evrolige. Glede na to, da bo košarkaški klub Union Olimpija v sklopu tega tekmovanja tudi letos gostil velike evropske klube (istanbulski Fenerbahče, atenski Panathinaikos in madridski Real), gre pričakovati, da bodo tudi te tekme ponovno zelo dobro obiskane. Zato velja ponoviti, da imajo obiskovalci prireditev v Stožicah poleg parkirnih prostorov pod samim športnim parkom na voljo še parkirne prostore na petih parkiriščih na območju Žal, pri stavbi Pop TV, na parkirišču pri ekonomski fakulteti, na parkirišču in garažni hiši pri Smeltu. Parkirni prostori so na voljo tudi na nekoliko bolj oddaljenem parkirišču pri Gospodarskem razstavišču ter v Dunajskih kristalih. Več na www.dnevnik.si.

Kaj bo s popivanjem na javnih površinah?

Popivanje mladih je povezano tudi z njihovo nemočjo v politični sferi, so izpostavili na javni razpravi, ki sta jo ob pobudi za prepoved popivanja na javnih mestih v Ljubljani organizirala zavod za kulturo dialoga Za in proti ter Debatni klub FDV. Pobudnik prepovedi je svetniški klub NSi, nekateri pa v prepovedi vidijo nevarnost osamitve mladih. Več na www.mladina.si.

Avtomobil je za državo molzni stroj

Potem ko je vlada snedla predvolilne obljube o znižanju trošarin na naftne derivate in te še naprej zvišuje, bo voznike s 1. novembrom še dodatno udarila po žepu. Takrat bo namreč začela veljati nova uredba, po kateri se bo letna dajatev, ki jo plača lastnik avtomobila ob registraciji, v povprečju podražila za slabih 20 odstotkov. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so s pripravo uredbe opravili domačo nalogo, ki jim jo je pred mesecem dni s sklepom naložila vlada, in sicer da se morajo prihodki iz letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu v letu 2013 povečati za 22 milijonov evrov. Po novem bo torej država od registracij vozil na leto pobrala okoli 132 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Ekološko prebujenje Trubarjeve ulice

Potem ko so pomembno pripomogle k vrnitvi življenja pod krošnje dreves v parku Tabor, se bodo članice kulturnega društva Prostorož naslednji teden lotile še oživljanja dela Trubarjeve ulice med Resljevo cesto in Prešernovim trgom – najprej z minimalni posegi, nato pa še s tedensko ekološko tržnico. V sodelovanju z ljubljansko mestno občino in zavodom Turizem Ljubljana bodo to prehodno ulico zanimivo osvetlili, zraven pa postavili še klopi, koše za smeti, stojala za kolesa in rastlinje ter na tak način vsaj malce prepričali hiteče mimoidoče, da upočasnijo svoj korak in malce posedijo. Več na www.dnevnik.si.

Ne samo na delo, s kolesom tudi po nakupih

Zavita steza na Mesarskem mostu, prepoved vožnje na zgornjih pasovih Fabianijevega mosta, nošenje kolesa po stopnicah na železniški postaji, ker je bilo sicer (pre)majhno dvigalo v okvari, in nevarno vijuganje po ponekod precej ozkih rdeče obarvanih kolesarskih stezah, so le nekatere pomanjkljivosti, na katere so na minulem kolesarskem ogledu Ljubljane opozorili pobudniki mednarodnega projekta Bike-Track-Bike, ki je namenjen spodbujanju družinskega kolesarjenja po nakupih, za obiske kina, gledališča, koncertov ter športnih prireditev. Kolesarska pot je zato gručo kolesarjev, ki so preverili prijaznost prestolnice do uporabnikov koles, vodila mimo nekaterih spomenikov kulturne dediščine do nakupovalnih središč v mestu: z Mestnega trga mimo osrednje tržnice ter po Poljanskem nabrežju čez Fabianijev most do nakupovalnega središča BTC, od koder so kolesarji vožnjo nadaljevali do Žal, mimo glavne železniške postaje ter po Resljevi ulici ponovno do mestne hiše. Več na www.dnevnik.si.

 

Ribja brv se bo prilegala kot švicarska obleka

Ljubljanska mestna občina je končno izbrala novo podobo tako imenovane Ribje brvi. Na natečaju, ki so ga objavili maja letos, je komisijo najbolj prepričala na prvi pogled razmeroma preprosta brv ekipe arhitekta Petra Gabrijelčiča. Nova brv ohranja širino in obris obstoječe premostitve, ki so jo na tem mestu med Hribarjevim in Cankarjevim nabrežjem postavili leta 1991 iz ostankov nosilcev, ki so jih uporabili pri obnovi Tromostovja. “Pomembno se mi je zdelo upoštevati dve prednosti obstoječe brvi. Najprej to, da ni nobenih ovir, kar omogoča premikanje trume ljudi, nato pa še široke police na ograjah, na katere si se lahko naslonil ob opazovanju reke,” svojo zamisel razlaga Gabrijelčič, ki je še s peterico arhitektov in inženirjev sledil načelu “manj je več”. Več na www.dnevnik.si.

 

Obnova Čopove bo počakala na pomlad

Občina letos ne bo obnovila kanalizacije in vodovoda pod Čopovo ulico in jo ob tem polepšala z novim tlakovanjem, kot so nedavno napovedali. Na magistratu so se namreč odločili, da je za celovito prenovo, kakršna je bila predvidena, že prepozno, saj je zima tako rekoč pred vrati. Na spodnji polovici Čopove ulice sicer že kakšna dva tedna delavci urejajo podzemne zbiralnike odpadkov, ki jih postavljajo tudi nedaleč stran na začetku Petkovškovega nabrežja. Na občini napovedujejo, da se bodo tlakovcev v Čopovi ulici lotili prihodnjo pomlad. Več na www.dnevnik.si.

Strabag začel stomilijonska gradbena dela na Barju

Avstrijska družba Strabag je tri tedne po podpisu pogodbe včeraj že začela z gradbenimi deli za nadgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju. Najprej nameravajo opraviti vsa zemeljska in pripravljala dela za gradnjo regijskega centra, so sporočili iz Strabaga. Sama gradnja nadomestnih objektov naj bi se začela prihodnje leto, gradnja glavnih objektov pa šele septembra prihodnje leto, je ob podpisu 112,2 milijona evrov vredne pogodbe povedala tiskovna predstavnica Nina Sanković. Več na www.dnevnik.si.

Dvajset let za sanacijo velikih plazov

Sanacija sedmih največjih slovenskih plazov, ki so se zaradi obilnih padavin sprožili pred dvanajstimi leti, bo trajala vsaj do leta 2020. Tako pravijo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so pripravili predlog sprememb zakona za izvedbo potrebnih ukrepov in nujnih dodatnih del na plazovih. Doslej z zagotovljenim in porabljenim denarjem namreč še vedno niso uresničili namenov in ciljev zakona izpred desetih let – sanacije ogroženih območij. Več na www.dnevnik.si.

Kozolce rešujejo Avstrijci, Angleži so pobegnili

Največja gorenjska naložba v nova stanovanja bo leto 2012 očitno “prespala”. Napovedane gradnje soseske z okoli 400 stanovanji Kozolci namreč še ni pričakovati, čeprav imajo veljavno gradbeno dovoljenje. Družba Abc Fin se je lotila projekta na mednarodni ravni. Tako so načrte izdelali angleški arhitekti, ki so sledili izročilu kozolca kot značilnega objekta Gorenjske. Lani spomladi je direktor družbe Marko Rant napovedal hiter začetek gradnje, a do danes se na gradbišču ni spremenilo nič. Stanovanja, vrtec in druga raznovrstna ponudba so bili aduti projekta, vrednega okoli 60 milijonov evrov. Za kranjsko občino pa naj bi zgradili podjetniški inkubator v sklopu soseske, ki naj bi bila dokončana v nekaj fazah. Več na www.dnevnik.si.

Ponudb veliko, ampak koliko je nespodobnih?

Po izteku roka za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup 331 neprodanih stanovanj v soseski Celovški dvori so stečajnega upravitelja Vegrad AM Bojana Klenovška zasule poštne kuverte z eno ali tudi več ponudbami. Dejal je, da je prejel od 400 do 500 kuvert, kakšna pa bi po priporočeni pošti lahko prispela še danes. Klenovšek je zadovoljen z odzivom potencialnih kupcev, ki pa ga ni presenetil, saj je v času ogledov stanovanja obiskalo več kot 1700 radovednežev. Več na www.dnevnik.si.

Neodločeni o ceni zemljišč na Rudniku

Mestna občina Ljubljana je načrtovala, da bo letos prodala za približno 39,7 milijona občinskih zemljišč, stavb in poslovnih prostorov. A v letošnjem letu jih je prodala za zdaj za zgolj slabih 5,5 milijona evrov, kar pomeni, da so uresničili le okoli 14 odstotkov načrtovanih prodaj. Vzrok za tako slabo prodajo sta gospodarska kriza in manjša kupna moč oziroma manjši obseg investicij večjih investitorjev, so zapisali v nedavno potrjenem poročilu o izvrševanju proračuna za letošnje leto. Več na www.dnevnik.si.

Legalne nemoralnosti na železniški postaji

Podobno kot taksisti na brniškem letališču, o katerih smo poročali nedavno, so svojevrsten pojav tudi taksisti na ljubljanski avtobusni oziroma železniški postaji. Njihova posebnost je predvsem cena vožnje, ki je bistveno dražja od tiste, ki jo nudijo drugi mestni taksisti. “A je pri vas taksi res tako drag ali so me nategnili? Od železniške postaje do hotela Slon mi je taksist zaračunal 20 evrov in mi celo izstavil račun,” se je nedavno hudoval znanec iz Sarajeva, ki je po prihodu z vlakom nič hudega sluteč sedel v prvi taksi, ki ga je opazil. Več na www.dnevnik.si.

Do Zapric sredi Kamnika kar po makadamu in temi

Dostopna pot do Medobčinskega muzeja Kamnik v dvorcu Zaprice, ki se vzpenja nad Kamnikom skoraj v središču mesta, je eminentni legi navkljub še vedno deloma neasfaltirana in v celoti neosvetljena, za nameček pa vodi na dokaj nepreglednem ovinku tudi čez nezavarovan in nevaren železniški prehod. Kljub temu na Zapricah pripravljajo različne razstave, koncerte, predavanja, tudi poroke so v dvorcu dokaj priljubljene. Ker pa je v dvorcu in ob njem zelo omejeno tudi parkiranje, domačini na Zaprice najpogosteje prihajajo kar peš, kar je lahko v megli in temi precej nevarno. Več na www.dnevnik.si.

Loška obvoznica se bo močno podražila

Gradnja poljanske obvoznice okoli Škofje Loke se bo zaradi propada Primorja, ki ni dokončal gradnje predora pod Stenom, močno podražila. Glede na pogodbo s Primorjem bi ta del obvoznice namreč moral stati 15,7 milijona evrov. Po oceni Direkcije za ceste je Primorje opravilo za okoli štiri milijone evrov gradbenih del. Izkopali so že 514 metrov od skupno 647 metrov dolgega predora. Nihče sicer ne ve, ali bi Primorje za pogodbeno dogovorjenih 15,7 milijona evrov res dokončalo gradnjo ali pa bi bilo treba podpisati še kup aneksov. Dejstvo je, da najtežja in tudi glede strojne opreme najbolj zahtevna dela šele pridejo na vrsto. Zato je direkcija v razpisu, po katerem so iskali izvajalca nadaljevanja del v predoru, navedla ceno 19 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Začetek javno-zasebnega lova na prometne kršitelje

Z današnjim dnem se začenja veliko služenje na račun tistih, ki bodo v Mariboru preveč pritiskali na plin in bodo dovoljeno hitrost prekoračili v tistih 23 križiščih, v katerih so Iskra Sistemi namestili sodobne radarske naprave. Iskra Sistemi so sklenili javno-zasebno partnerstvo z Mestno občino Maribor in si obetajo, da se bo v 15 letih na njihov račun steklo najmanj 33,8 milijona evrov glob. Kaznovanje kršiteljev in izterjava glob bosta v pristojnosti mariborskega mestnega redarstva. Vendar se bo denar kaznovanih stekal iz občinskega računa na račun zasebnega podjetja. Iskra Sistemom bo v prvem letu radarskega nadzora pripadalo 93 odstotkov vseh pobranih kazni. Več na www.dnevnik.si.

Pozor, od danes v križiščih prežijo radarji

Na celotnem območju mariborske občine bodo od danes hitrost vožnje skozi križišča nadzirali radarji. 23 sistemov za detekcijo hitrosti bo promet nadziralo v 21 semaforiziranih križiščih in v treh semaforiziranih prehodih za pešce (eden od sistemov bo hitrost nadziral v dveh križiščih), pri čemer bo od danes aktivnih 14 sistemov, preostalih devet pa naj bi aktivirali do konca leta. V vseh križiščih bodo radarji hitrost merili le v dveh smereh, in sicer na glavnih prometnih povezavah. Več na www.vecer.com.

 

Mariborska furija razveseljuje Iskro Sistemi

V prvih 36 urah delovanja se je v javno-zasebne radarske pasti v Mariboru ujelo že približno 5000 voznikov. Če se bo trend nadaljeval, bo sporni projekt občine Maribor in podjetja Iskra Sistemi najdonosnejši posel v Mariboru. Ljubljansko podjetje pa svojega 30-milijonskega vložka ne bo odplačalo v desetih letih, temveč v petih mesecih. Uradni podatek iz Mestne občine Maribor je naslednji: v torek ob 15. uri, ko je novi sistem deloval 15 ur, so radarji zaznali 1300 kršitev. Včeraj do 12. ure pa so novi radarji v 14 križiščih po Mariboru slikali že skupno 5000 vozil, ki so prekoračila dovoljeno hitrost. Dnevno povprečje kršitev utegne znašati približno 2500 do 3000 kršitev. Več na www.dnevnik.si.

Včasih zelenica, danes prometni kaos

Še pred dvema letoma in pol je za nekdanjo Metalko, med Ulico Moše Pijada in Machovo ulico, bila zelenica z igrali in peskovnikom za otroke, tam so se zadrževali in družili tudi starejši okoliški stanovalci. Okoli majhnega parka so imeli urejene parkirne prostore. V maju 2010 so zahrumeli stroji, namesto zelenice in igral je po naročilu podjetja Harton, ki je lastnik garaž pod nekdanjo zelenico, nastala ogromna asfaltna ploščad. Stanovalci za nekdanjo Metalko so bili najprej ogorčeni zaradi izgube zelenice z igrali, zdaj so jezni, ker se je njihovo dvorišče spremenilo v divje parkirišče, kjer je vsako jutro “bitka za brezplačen parkirni prostor”. Več na www.vecer.com.

Po sredini najbolj varno

Policijska uprava Maribor z Varnostnim sosvetom Mestne občine Maribor, Lions klubom Piramida in Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Maribor je ob včerajšnjem mednarodnem dnevu bele palice, pripomočku, ki slepim zagotavlja varno hojo in jim služi za prepoznavanje ter lociranje ključnih predmetov v okolju, slepim in slabovidnim pripravila orientacijski sprehod. V spremstvu policistov so se odpravili izpred Mestne občine Maribor do Glavnega trga in med potjo opozarjali na vsakodnevne težave oziroma ovire. Več na www.vecer.com.

»Koroške ceste niso v tako slabem stanju, kot opozarjajo župani«

Dvanajst let po začetku gradnje radeljske obvoznice je minister Černač včeraj za promet odprl še njen drugi del, za tem pa še prenovljen odsek ceste skozi Ravne. Direktor Direkcije RS za ceste Ficko je ob tem dejal, da koroške ceste niso v tako slabem stanju, kot to prikazujejo župani. »Prometna kalvarija mestnega središča Radelj iz zadnjih 40 let se končuje« je pred odprtjem obvoznice dejal prvi mož Direkcije RS za ceste Gregor Ficko. Do uresničitve projekta je po njegovem mnenju trajalo predolgo, v DRSC pa so se pri tem srečevali tudi s številnimi težavami, tako pri pridobivanju zemljišč, kot ob stečaju prvotno izbranega izvajalca SCT Asfalti, gradnjo pa je poskušala zaustaviti tudi civilna iniciativa Hmelina, po Fickovih besedah »povsem zaradi privatnih interesov«. Več na www.delo.si.

Spomladi nova protipoplavna brv čez Savinjo

Zaradi povečanja poplavne varnosti mesta in tudi zaradi dotrajanosti mostu preko Savinje, tako imenovane Splavarjeve brvi, ki povezuje staro mestno jedro in celjski mestni park, bodo spomladi začeli graditi novo brv. Brv po načrtu znanega arhitekta Petra Gabrijelčiča bo zgrajena vzporedno s sedanjim mostom, ki ga bodo po dokončanju novega porušili. Dvignjena bo nad raven stoletnih voda Savinje pri Celju in bo s platoja pred celjsko knjižnico na drugi strani reke podaljšana preko Partizanske ceste v mestni park. Brv sodi med lokalne ukrepe za zagotovitev poplavne varnosti v porečju Savinje, zato bo investitor ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Več na www.delo.si.

 

Brežičani za elektrarno, a proti prostorskemu načrtu

Krajani ob načrtovani vzhodni brežiški obvoznici gradnji povezave med Intermarketom in obstoječim avtocestnim priključkom (vključuje 400-metrski savski most) močno nasprotujejo. A župan Ivan Molan vztraja, da gre za strateško izjemno pomemben projekt za nove generacije Brežičanov, ki bo pred koncem tega desetletja težko dokončan. »Brežiškemu občinskemu svetu bomo na občinski seji predlagali, da na osnutek državnega prostorskega načrta za HE Mokrice poda negativno mnenje,« je dejala Rajka Križanac, članica občinske projektne skupine, ki spremlja načrtovanje HE na meji s Hrvaško. »To ne pomeni, da smo proti hidroelektrarni, temveč da hočemo zavarovati občane,« o načrtovanju pete oziroma zadnje hidroelektrarne na spodnji Savi pred današnjo občinsko sejo pravi Rajka Križanac, sicer tudi občinska svetnica. Več na www.delo.si.

Šmarje pri Kopru dobile prenovljen vaški trg

Šmarje pri Kopru niso več samo ena dolga vas ob cesti, ki vodi v osrčje slovenske Istre. Minuli konec tedna so namreč pridobile prenovljen vaški trg, ki zdaj tvori središče tega kraja, kakih 300 metrov visoko nad morjem. Občina Koper je za ureditev novega trga med cesto (trgovino in gostiščem), cerkvijo in parkom s spomenikom NOB namenila približno 270.000 evrov, od tega naj bi jih 204.000 dobili v mesecu dni kot nepovratna sredstva od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Prenovljen trg je izjemnega pomena za naselje s 650 prebivalci, saj bo trg omogočil povezovanje in druženje prebivalstva, organizacijo prireditev in spodbujal nadaljnji razvoj kraja. Šmarje imajo že zdaj osnovno šolo, kulturni dom, ambulanto, pošto, dve gostilni, več trgovin in manjšo tovarno. Več na www.delo.si.

 

Popoviču zamrznili prodajo ankaranskih nepremičnin

Ustavno sodišče je pred dnevi sprejelo sklep, s katerim je začasno prepovedalo prodajo približno 500 zemljišč v lasti občine Koper na območju krajevne skupnosti Ankaran (ustavno sodišče jo imenuje občina). Gre za približno 80 hektarov površin, ki so vredne več kot 100 milijonov evrov, in jih je občina Koper načrtovala prodati. Mestna občina (MO) Koper, ki je že dalj časa na dražbe občinskega premoženja uvrščala tudi parcele z območja Ankarana, tega zdaj nekaj časa ne bo več mogla početi. Občina se je pri tem sklicevala na odločitev okrožnega in višjega sodišča, ki sta ocenili, da Ankaran še nima pravne subjektivitete in sposobnosti za nastopanje v pravnem prometu, ker občina Ankaran še ni pravno formalno dokončno ustanovljena. Dokler je tako pa ima MO Koper možnost prodajati vse svoje premoženje. Več na www.delo.si.

Vse nared za čezmejno električno kolesarjenje

Obe Gorici bosta v kratkem povezani s sistemom izposoje električnih koles. V Gorici sicer že od maja deluje pet izposojevalnih postaj s 35 kolesi, v Novi Gorici pa bo zaenkrat edina izposojevalna postaja pred Eda centrom, kjer bodo uporabnikom na voljo štiri kolesa. Sistem izposoje koles (bike sharing) bo dostopen vsakomur, po uporabi pa bodo uporabniki lahko vrnili kolesa na katerokoli postajo znotraj izposojevalne mreže. V sosednji Gorici je sistem zaživel že v letošnjem maju, vanj pa je bilo vloženih okrog 172.000 evrov, od katerih je 140.000 evrov primaknilo italijansko ministrstvo za okolje. Več na www.delo.si.

Projektanti v Novi Gorici bodo morali bolj prisluhniti slepim

Če veljavna zakonodaja nesporno določa, da morajo biti vse stavbe v javni uporabi dostopne funkcionalno oviranim, so predpisi za slepe in slabovidne zelo splošni, določila pa največkrat nepopolna in zelo ohlapna. V Novi Gorici bodo na tem področju med prvimi v državi dobili jasno opredeljene smernice in mrežo varnih poti za slepe in slabovidne. »Največje težave imamo trenutno na novih gradbiščih. Tak primer je bila, denimo, okolica Ede. Zgodilo se je namreč, da je slepa oseba tam prečkala prehod za pešce, kjer se sicer nahaja ozvočen semafor, a je prišla naravnost na nezavarovano gradbišče. Velika ovira so tudi korita, veje dreves in velike reklamne table, predvsem pa slepi in slabovidni nimamo izhodiščnih točk, s pomočjo katerih bi zaznali, kje se nahajamo,« ugotavlja Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri