Občine je včeraj presenetil dopis Državnega zbora RS, v katerem jih ta obvešča, da je skupina poslancev predlagala spremembo konec julija sprejetih sprememb Zakona o prostorskem načrtovanju. Čeprav smo žal že vajeni nenehnih in hitrih sprememb prostorske zakonodaje, je tokratna sprememba vendarle ponovno presenetila. Ob zadnjih hitrih spremembah zakonodaje, ki so potekale poleti brez javne razprave, je bilo namreč od najvišjih predstavnikov Ministrstva za infrastrukturo in prostor slišati napoved, da bodo jeseni na vrsti celovite sistemske spremembe resorne zakonodaje. Njihovo sprejemanje naj bi tokrat potekalo po rednem postopku in z vključitvijo strokovne in ostale javnosti. Čeprav je v normativnem programu vlade sprejem povsem novega zakona predviden že do konca leta, se za zdaj vsaj javno razprava o njem ni še niti začela.
Zato pa so zdaj poslanci koalicijskih strank na čelu s prvopodpisanim Jožetom Tankom pohiteli s predlogom Zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju. Kakor je mogoče prebrati v gradivu na spletni strani Državnega zbora RS je edina točka predlaganih sprememb razširitev veljavnosti najbolj spornega člena poletnih sprememb prostorske zakonodaje. Ta občinam pod določenimi pogoji omogoča širitev območja stavbnih zemljišč brez spremembe prostorskega akta.
Omenjeni člen predstavlja značilno slovensko pravno obvoznico, ki skozi izjemo razgrajuje sistematično načrtovanje prostorskega razvoja. Ker je namen slednjega usklajevanje različnih nasprotujočih si interesov v prostoru, si danes le stežka predstavljamo v kakšne pravne in realne konflikte nas utegne pripeljati široka uporaba omenjene izjeme, ki se nakazuje skozi najnovejši zakonski predlog za spremembo sprememb in dopolnitev.
O stanju v urejanju prostora pri nas pa pravzaprav vse pove že ime predlaganega zakona.
