Je energija že luksuz?

Energija postaja luksuz

Nižanje cen zemeljskega plina je te dni ob vseh (napovedanih) podražitvah ena redkih dobrih novic za slovenska gospodinjstva. A tudi ta novica zbledi, če jo primerjamo s podatkom, da so se od lanskega do letošnjega septembra cene tega energenta v povprečju najprej dvignile za več kot 30 odstotkov, preden so začele padati za 10 do 30 odstotkov. Dejstvo tako ostaja, da postaja energija, pa naj govorimo o ogrevanju, prometu ali uporabi računalnika, vsako leto dražja in v zaostrenih gospodarskih razmerah vse večje breme za ljudi. Več na www.dnevnik.si.

Slovenija samo za ogrevanje porabi tretjino vse energije

Dekan ljubljanske fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič trenutne ekonomske in družbene krize ne dojema zgolj kot zapovedi k varčevanju, temveč predvsem kot izziv za preureditev naših vrednot. Tudi in morda še posebej v zvezi s kakovostjo življenja, natančneje bivanja. Ob tednu arhitekture je pred dnevi celjski zavod za prostor Savinjske regije Metro SR v Šoštanju z uglednimi sogovorniki pripravil posvet o prenovi prostora kot generatorju razvoja. Gabrijelčič je spregovoril o tem, da pred vsakršno obnovo in gradnjo stavb potrebno zavedanje, da manjša poraba energije vpliva na celoten sistem naših vrednot. Zato se je ne bi smeli lotevati zgolj zaradi načrtovanih prihrankov energije, pač pa predvsem zaradi izboljšanja kakovosti. Več na www.delo.si.

Slovenci vse bolj učinkoviti pri ogrevanju stanovanj

Slovenci postajamo bolj energetsko učinkoviti, vsaj pri stavbah, ogrevanju in hlajenju ter porabi električne energije, vendar pa so trendi na področju prometa, kjer se povečuje število gospodinjstev s tremi avtomobili ali več, ravno nasprotni. Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2012, ki jo je pred dnevi predstavil direktor agencije Informa Echo Rajko Dolinšek, tudi razkriva, da se dobra tretjina izmed skupno 1022 anketiranih gospodinjstev zaveda, kako pomembna je učinkovita raba energije za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, vendar ukrepe večina anketirancev (65 odstotkov) v prvi vrsti izvaja zaradi zniževanja stroškov. Ob tem vse več gospodinjstev razmišlja, kako bi energijo rabila učinkoviteje: njihov delež se je z lanskih 69 odstotkov povzpel na 80 odstotkov. Več na www.dnevnik.si.

Upravniki: Delilniki prinesli prihranke

Stanovalci v večstanovanjskih stavbah te dni dobivajo letne obračune stroškov za ogrevanje, vendar od njih mnogi nimajo prav veliko koristi. Ne le, da so nekateri obračuni napisani tako, da še strokovnjaki za to področje priznavajo, da jih ne znajo prebrati. Poznavalci tudi opozarjajo, da stanovalcem, ki obračun porabe energije za ogrevanje dobijo le enkrat na leto in šele nekaj mesecev po zaključeni kurilni sezoni, to ne koristi prav veliko. Več na www.dnevnik.si.

Postavljena prva vetrna elektrarna v Sloveniji

V soboto so v Dolenji vasi pri Senožečah vendarle postavili prvo vetrno elektrarno v Sloveniji. Proizvedla naj bi 4,5 milijona kilovatnih ur električne energije na leto, kar zadošča za oskrbo približno 1000 gospodinjstev, so pred časom ocenili investitorji, avstrijsko-slovenska družba Alpe Adria energija. Vetrnica je visoka 97 metrov, rotor pa ima premer 71 metrov. Temelj vetrnice ima premer 15 metrov, vanj pa je vgrajenih 500 kubičnih metrov betona in 50 ton železa. Vetrnica skupaj s temelji tehta več kot 1500 ton. Več na www.dnevnik.si.

Propad slovenskega gradbeništva sesuva druge gospodarske panoge

Strm padec gradbeništva je skrb zbujajoč tudi zaradi vpliva na številne spremljevalne panoge. »Vsako delovno mesto v gradbeništvu ustvari dve novi delovni mesti v enajstih drugih panogah,« je pojasnil Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in gradbenega materiala pri GZS. Od leta 2008 se je obseg v gradbeništvu zmanjšal skoraj za polovico. Če so leta 2008 podjetja, ki so delovala v gradbeništvu, dosegla skupno 7,91 milijarde evrov prihodkov od prodaje, so jih lani pridelala 4,25 milijarde evrov, je dejal Renar. Reprezentativen podatek vpliva gradbeništva na preostale dejavnosti ob tem predstavljajo tudi kumulativni stroški materiala in storitev gradbenih podjetij. Medtem ko je njihova vsota leta 2008 znašala 5,86 milijarde evrov, je bila predlani 4,07 milijarde, lani pa 3,19 milijarde evrov. Padec spremljevalnih dejavnosti pa se nadaljuje tudi v letu 2012. V Merkurju so pojasnili, da ima večina proizvajalcev gradbenega materiala letos več kot desetodstoten padec prodaje. Več na www.dnevnik.si.

Stanovanja na raven iz začetka 2009

Po podatkih Geodetske uprave RS so se cene rabljenih stanovanj v Ljubljani v zadnjem polletju spustile za dobra dva odstotka in pristale na ravni iz začetka leta 2009. Tako naj bi kvadratni meter stanovanja v povprečju stal 2410 evrov, kar je še vedno več kot dvakrat toliko, kolikor stane kvadratni meter v Mariboru. Na geodetski upravi so še ugotovili, da se povpraševanje po stanovanjih v prestolnici ni bistveno povečalo in ostaja skromno. Tudi na ravni države se je povprečna cena rabljenih stanovanj v primerjavi z lanskim prvim polletjem znižala, in sicer za 3,7 odstotka, hiš za 4,8 odstotka, pisarn za 2,3 odstotka, lokalov za 6,7 odstotka, zemljišč za gradnjo za 4 odstotke, kmetijskih zemljišč pa za 0,3 odstotka. Medtem se je ocenjena realna cena gozdnih zemljišč zvišala za 1,3 odstotka. Več na www.dnevnik.si.

Zadnji cent za štiri stene

Cene nepremičnin so v Sloveniji glede na kupno moč previsoke, kljub temu pa večina ljudi živi v lastniških stanovanjih. Kar štiri petine prebivalstva, kar Slovenijo uvršča v sam vrh Evropske unije. Precej pa je tudi takšnih, ki se raje kot za nakup odločajo za najem. Precenjenih stanovanj nočejo kupiti in zato nekateri že napovedujejo, da se bo tudi pri nas delež najemnikov v prihodnosti povečal. Glede na obseg ponudbe in ugodne cene pri najemu v Evropi vedno znova omenjajo Berlin. Za slovensko prestolnico pa naši sogovorniki trdijo, da so cene nepremičnin pregrešno visoke in je zato najem stanovanja boljša rešitev. Več na www.dnevnik.si.

Prišel, videl, začutil

O arhitekturi lahko beremo in o njej v neskončnost razpravljamo, toda zares jo občutimo šele, ko smo ji dovolj blizu. Ko se je lahko dotaknemo, ko nam jo arhitekti razložijo na kraju samem. Zato je zamisel o vsakoletnih brezplačnih vodenih ogledih nadpovprečno dobre arhitekture in prostorskih ureditev nič manj kot briljantna. Preprost, a zelo učinkovit koncept Odprte hiše si je že pred 20 leti izmislila britanska ekonomistka Victoria Thornton, nekdanja direktorica londonskega arhitekturnega središča. Ključni namen je promocija dobrih arhitekturnih praks, saj je arhitektura individualna dejavnost, ki ne proizvaja velikoserijskih izdelkov in zato praviloma nima dovolj finančnega zaledja za promocijo. „Bistvo koncepta Odprte hiše je v združevanju ljudi, krajev in dobrih praks z namenom ustvarjanja pametnejših in trajnostnih mest,“ pravi Thorntonova. Več na www.mladina.si.

Življenje v Ljubljani vse dražje

Vlada je konec avgusta sprejela novo uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev, s katero je kot najvišje določila cene z dne 28. februarja letos. Kot so v predlogu nove uredbe, ki bo veljala do konca leta, zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, bi namreč “sprostitev trenutno veljavne uredbe pomenila velik pritisk na povišanje cen komunalnih storitev, sočasno pa obstaja nevarnost, da bi se z oblikovanjem cen komunalnih storitev izključno na ravni lokalnih skupnosti vzpostavile razmere, ki bi v večji meri omogočale ekonomsko neučinkovito zagotavljanje komunalnih storitev”. To bi po mnenju ministra Radovana Žerjava lahko imelo negativne posledice za uporabnike storitev in z makroekonomskega vidika, saj bi se cene lahko dvignile, to pa bi “negativno vplivalo na konkurenčnost celotnega gospodarstva”. Več na www.dnevnik.si.

Še tako dobro zasnovana prometna politika je slaba, če se ne izvaja

Po pravkar končanem tednu mobilnosti bodo ljubljanski mestni svetniki na današnji seji obravnavali (in zagotovo sprejeli) predlog prometne politike Mestne občine Ljubljana. Ker velika večina slovenskih mest sploh nima prometne politike in v resnici niti država nima prometne politike, ima le resolucijo iz leta 2006 (ki pa je tako rekoč ne izvaja), je sprejemanje tega dokumenta v ljubljanski občini vsekakor pozitiven znak, pravi Matej Ogrin iz društva za varstvo Alp, Cipra. Več na www.dnevnik.si.

 

Z novim sistemom še daljše vrste za nakup vozovnice

Spremembo zakona o prevozih v cestnem prometu so dijaki in študenti ter njihovi starši pozdravili z velikim odobravanjem, saj po novem poleg splošne subvencionirane mesečne vozovnice ali medkrajevne vozovnice, omejene na deset voženj, dobijo še mesečno vozovnico za mestni promet, in to vse po veliko nižji ceni kot prej. A nov sistem je poleg tega prinesel še daljše čakanje v vrstah, kar že več dni dokazujejo zvijajoče dolge kolone na ploščadi pred Ljubljansko borzo, enako je tudi pred okenci na glavni avtobusni postaji. Potem ko kupijo vozovnice pri Slovenskih železnicah ali avtobusnih prevoznikih, morajo namreč študenti in dijaki iz te vrste še v vrsto pred blagajno Ljubljanskega potniškega prometa. Več na www.dnevnik.si.

Danes končno sklenjen stomilijonski posel

Javno podjetje Snaga in družba Strabag bosta danes končno le podpisala pogodbo o nadgradnji Regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju, ki velja za najobsežnejši slovenski projekt na področju reševanja ravnanja z odpadki. Strabag bo moral v naslednjih letih nadgraditi regijski center, ki bo stal 112,2 milijona evrov. Projekt nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki ni pomemben zgolj zato, ker gre stomilijonsko naložbo, temveč tudi zato, ker bo javno podjetje v tem centru lahko z najsodobnejšimi tehnologijami poskrbelo za predelavo ostanka mešanih komunalnih odpadkov, ki jih kljub ločevanju še vedno ostaja veliko. V Snagi so namreč izračunali, da če bi nadaljevali s takšnim načinom in količino odlaganja mešanih odpadkov, bi na odlagališču Barje prostora zmanjkalo že prihodnje leto. Regijski center bo tako zadovoljeval potrebe za več kot 400.000 prebivalcev Mestne občine Ljubljane ter 27 obljubljanskih in drugih občin. K temu projektu je letos pristopila tudi Mestna občina Koper. Več na www.dnevnik.si.

Janković pričakuje, da se bo Strabag izkazal kot sponzor

Kljub nekajurni zamudi zaradi hišne preiskave na Mestni občini Ljubljana je župan Zoran Janković včeraj le podpisal pogodbo s Strabagom, ki bo na Barju v prihodnjih letih nadgradil Regijski center za ravnanje z odpadki. Janković je dejal, da gre za drugi največji projekt v Sloveniji, saj je od nadgradnje regijskega centra večji zgolj projekt TEŠ. Župan je napovedal, da se bodo poleg zdaj že vključenih 28 občin projektu nadgradnje centra za ravnanje z odpadki prihodnji teden pridružile še tri nove občine, kar pomeni, da je ta projekt pomemben za več sto tisoč prebivalcev in ne zgolj za Ljubljančane. Več na www.dnevnik.si.

Gospodarsko ministrstvo bi z 31 milijoni podprlo Emoniko

Potem ko je direktor družbe Trigranit Csaba Toth večkrat javno poudaril, da bi morala država za gradnjo potniškega centra Emonika zagotoviti bodisi državna bodisi evropska sredstva, bodo danes o tem razpravljali predstavniki vlade. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so družbi Trigranit pripravljeni pomagati. Predlagajo, da skupaj z ministrstvom za finance ter ministrstvom za infrastrukturo in prostor za projekt zagotovijo 31 milijonov evrov državnega denarja. Več na www.dnevnik.si.

 

Sofinanciranje Emonike diskriminatorno

Čeprav so v družbi Emonika, ki bo gradila potniški center, zagotovili, da bodo obljubljeno 31-milijonsko injekcijo iz državnega proračuna komentirali šele v ponedeljek, lahko kljub temu sklepamo, da so zadovoljni. To so si želeli že dalj časa, saj je direktor družbe Trigranit, ki je zasebni partner pri gradnji Emonike, Csaba Toth večkrat javno poudaril, da bi država morala za gradnjo potniškega centra zagotoviti bodisi sredstva iz proračuna ali evropska sredstva. Tudi Mestna občina Ljubljana je nekoliko zbadljivo pozdravila odločitev vlade, od katere pričakuje, da bo z evropskimi sredstvi na podoben način radodarna še do drugih projektov na območju Ljubljane. Več na www.dnevnik.si.

V družbi Emonika (še) niso povsem zadovoljni

Potem ko so v minulem tednu na vladi sprejeli sklep, da za projekt Emonika zagotovijo 31 milijonov evrov državnega denarja, so šele včeraj to odločitev pozdravili tudi v družbi Trigranit. Njihovo zadovoljstvo je bilo popolnoma pričakovano, saj je direktor družbe Trigranit Csaba Toth večkrat javno poudaril, da bi država morala za gradnjo potniškega centra zagotoviti bodisi državna ali evropska sredstva. V minulih tednih so tako dali več namigov, da so se v nasprotnem primeru pripravljeni umakniti iz tega največjega nepremičninskega projekta v Sloveniji. Zdaj, ko se je njihova želja začela uresničevati, pravijo, da je to “izjemen korak k uresničevanju načrtov iz leta 2005”. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljanska občina zahteva nazaj zarubljeni denar

Na Mestni občini Ljubljana so nezadovoljni z ministrstvom, pristojnim za šport, ki jim ne želi vrniti “neutemeljeno odtegnjenih denarnih sredstev” za projekt Stožice. Gre za 1,9 milijona evrov, ki jih je ministrstvo skupaj s približno 14.500 evri obresti konec junija s pomočjo carinske uprave zarubilo, ker naj bi občina Ljubljana pri svoji prijavi na razpis za sofinanciranje športnih objektov navedla dva netočna podatka. Več na www.dnevnik.si.

Lastninjenje hipodroma po kavbojsko

Lastninjenje stožiškega hipodroma je bilo, kot pravijo naši viri, milo rečeno nenavadno. Z zunajsodno poravnavo je namreč Konjeniški klub Ljubljana, ki je imel parcelo ob Savi v upravljanju vse od leta 1953 in je tam z lastnimi vložki tudi zgradil objekte, izgubil ne le dve parceli, ki ju je v tožbi zahtevala Mestna občina Ljubljana, ampak tudi vse druge parcele in hleve, ki so bili zgrajeni večinoma z vložki članov kluba. Več na www.dnevnik.si.

V Hali Tivoli bi polovico denarja za obnovo dvoran

Ker bo v Hali Tivoli prihodnje leto tako kot v jeseniški Podmežakli, koprski Bonifiki in celjskem Zlatorogu potekal skupinski del evropskega košarkarskega prvenstva, bo dvorana prejela nekaj denarja iz državne in bruseljske blagajne. Vlada je namreč zagotovila, da bo za obnovo dvoran, v katerih bodo potekale tekme za evropsko prvenstvo, namenila nekaj več kot šest milijonov evrov. V javnem zavodu Šport Ljubljana, ki upravlja Halo Tivoli, so že pripravili projekt prenove, ki so ga prav tako že posredovali na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Več na www.dnevnik.si.

Pogodba se izteka: začetek obnove bežigrajskega stadiona ostaja negotov

Pogodba za prenovo stadiona se izteka, a jo družba Bežigrajski športni park želi ponovno, že petič, podaljšati, poroča STA. Na sodišču medtem teče postopek za določitev pripadajočega zemljišča k Fondovim hišam, družbenih Joc Pečečnik pa gradbeno dovoljenje pričakuje še letos. Plečnikov stadion za Bežigradom naj bi skupaj obnavljali in upravljali Mestna občina Ljubljana (MOL), Olimpijski komite Slovenije ter podjetje GSA, poslovno svetovanje, ki je v lasti Joca Pečečnika. Ker se je pridobivanje gradbenega dovoljenja za projekt zavleklo, so ljubljanski svetniki lani jeseni omenjeno pogodbo že četrtič podaljšali za eno leto. Podobno želijo ustanovitelji storiti tudi letos. Soglasje k podaljšanju pa mora podati ljubljanski mestni svet, ki bo o tem odločal v ponedeljek. Pogodba družbe Bežigrajski športni park izpred petih let namreč določa, da družba preneha, če se v enem letu ne začne izvedba projekta. Več na www.delo.si.

Četudi gre za krajinski park, je treba sekati

Na ljubljanskem Rožniku drevesa padajo kot za stavo. Med živalskim vrtom in Mostecem naj bi jih iztrebili do goloseka, medtem ko naj bi bili na lokaciji od gostilne Čad proti Tivoliju za posek označeni tudi več kot 300 let stari hrastovi očaki. Marijana Tavčar iz ljubljanske enote zavoda za gozdove je pojasnila, da se ob Večni poti odstranjujejo predvsem smreke, ki jih je letošnje poletje napadel lubadar. Ta je bil namreč minulo poletje zaradi visokih temperatur izredno dejaven. “Vročina zajedalcu zelo godi, zato se pospešeno razmnožuje. Sprva napada oslabela drevesa, potem pa se premesti še na zdrava,” je razložila Tavčarjeva in dodala, da je vse skupaj povezano tudi z lokacijo, ki je za smreko vse prej kot ugodna: “Smreka ima že naravno plitve korenine. Če raste na nižini, kot je v tem primeru, razvije še plitvejše. Smreka namreč v takšnih količinah ne spada v nižino. So jo pa včasih sadili, ker so imeli gospodarji od smreke največjo zemljiško rento.” Več na www.dnevnik.si.

Selitev iz mesta vse težja odločitev

Čeprav so povprečne cene nepremičnin v Sloveniji v zadnjih letih padle, pa o občutno cenejših nepremičninah pravzaprav lahko govorimo samo na določenih območjih: v Ljubljani, Mariboru, na Obali in v Kranjski Gori. Razmislek o tem, ali se splača kupiti stanovanje na obrobju prestolnice, tako ni nujno (več) enostaven, se strinjajo sogovorniki. “Zaradi splošne gospodarske in politične situacije, ko so ljudje negotovi glede svoje prihodnosti, je transakcij na nepremičninskem trgu na sploh zelo malo. V stanovanja trenutno vlagajo tisti, ki nepremičnino res potrebujejo, torej bolj ali manj iz nuje,” pravi direktor agencije Svet nepremičnin Vlado Petek. Več na www.dnevnik.si.

Srednjeveški (vrtičkarski) biser sredi Ljubljane vztrajno propada

Čeprav so Krakovski vrtovi, ki jih omejujeta Krakovska in Eipprova ulica, razglašeni za kulturni in zgodovinski spomenik, so v vedno slabšem stanju. Lastniki vrtov pri njihovem upravljanju namreč ne upoštevajo zahtev varstva kulturne dediščine, temveč se ravnajo zgolj po svojih potrebah in interesih. Mestna občina Ljubljana s svojimi akti in razvojnimi dokumenti na formalni ravni izkazuje javni interes za vrtove, a lastnikov ne sankcionira. Več na www.dnevnik.si.

Osnutek proračuna obljublja začetek obnove Švicarije

Sodeč po podatkih iz osnutkov proračunov Mestne občine Ljubljana za prihodnji dve leti, se bo občina prihodnje leto končno lotila prenove Švicarije. Dotrajana in obnove potrebna zgradba Pod turnom 4 je od letošnje pomladi povsem prazna, saj je moral mestni Javni stanovanjski sklad zaradi nevarnosti požara izseliti vse stanovalce, ki so v njej še bivali. Da je namera resna, kaže tudi javni razpis, s katerim občina išče izdelovalca projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Občina bo med prejetim ponudbami izbirala na podlagi dveh kriterijev, in sicer ponujene cene in nagrad, ki jih je za prejšnje projekte prejel posamezni ponudnik. Več na www.dnevnik.si.

V drugo nižje cene

Republiški stanovanjski sklad je po ponovljenem javnem razpisu za dokončanje soseske Brdo ponovno pritegnil pozornost številnih gradbincev. Svoje ponudbe je posredovalo šest ponudnikov: SGP Pongrad, CGP, SGP Graditelj, Strabag, SGP Tehnik, Javna razsvetljava in Imos. Vsi so za delo kandidirali tudi na prvem razpisu, a njihove ponudbe niso bile primerne, zato je sklad sklenil razpis ponoviti. Če bodo njihove ponudbe sprejemljive in bodo ustrezale vsem pogojem, se gradnja treh sklopov, na katere je sklad zaradi lažjega dokončanja razdelil sosesko, obetajo Strabagu, Imosu in SGP Tehniku, ki so posamezne sklope pripravljeni zgraditi po najnižjih cenah. Čeprav so bili na stanovanjskem skladu že ob prvem odpiranju ponudb zadovoljni s cenami, ki so jih ponujali gradbinci, pa je ponovitev razpisa pripomogla k dodatnem znižanju. Stanovanjski sklad je po prvem razpisu za dokončanje soseske moral plačati 26,85 milijona evrov, po ponovljenem razpisu pa 1,37 milijona evrov manj. Več na www.dnevnik.si.

Temeljni kamen za džamijo že aprila?

Temeljni kamen za džamijo v Ljubljani naj bi položili aprila prihodnje leto. Informacije, ki smo jo dobili iz zanesljivih virov na ljubljanski mestni občini, na sedežu Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji niso ne potrdili ne zanikali. Tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić je povedal le, da bo leto 2013 za projekt gradnje džamije prelomno. “Trenutno pripravljamo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Trudimo se, da bi bilo vse skupaj končano čim prej, o natančnih datumih pa ne morem govoriti. Če bomo prihodnje leto pridobili gradbeno dovoljenje, bo to velik uspeh in zagotovo se bomo takoj lotili gradnje,” je malce okolišil Porić. Več na www.dnevnik.si.

Turistična urbana med najboljšimi

Večina evropskih prestolnic je doslej že dopolnila svojo turistično ponudbo z uvedbo kartic z ugodnostmi, v okviru katerih si lahko turisti ogledajo glavne mestne znamenitosti, uporabljajo javni promet, hodijo v muzeje in podobno. Da bi preverili njihove prednosti in slabosti, je nemško združenje avtomobilističnih društev ADAC v vzorec zajelo 16 turističnih kartic v 14 evropskih mestih ter jih ocenilo glede na ceno, ponudbo, popuste, spletni nakup in dostopnost informacij. Ljubljanska turistična urbana je zasedla tretje mesto med karticami s končno oceno dobro, deset je bilo zadovoljivih, preostale tri pa so označili za pomanjkljive. Več na www.dnevnik.si.

Mestna kolesa za nekaj ur obstala

Ljubljančani, ki so si v četrtek želeli izposoditi kolo, so začudeni ugotavljali, da sistem Bicikelj ne deluje. Kot je pojasnil namestnik direktorja podjetja Europlakat Boštjan Berčan, je bilo za to krivo posodabljanje programske opreme v centrali, ki skrbi za delovanje vseh samopostrežnih sistemov izposoje koles Cyclocity v Evropi. Čeprav so bili o tem obveščeni tudi v Ljubljani, pa niso pričakovali, da se bodo zaradi tega pojavljale težave, je dodal Berčan. Mestnega kolesa si tako od 14. do 21. ure ni bilo mogoče sposoditi, vendar so bili vzdrževalci v tem času še posebno pozorni na morebitne napake, so zagotovili pri Europlakatu in dodali, da uporabnikom morebitnih dodatno zabeleženih ur izposoje na bodo zaračunali. Podobnih okvar do zdaj niso zabeležili, z izjemo občasnih motenj delovanja, ki se pojavljajo zaradi vzdrževalnih del na strežnikih Cyclocity. Tudi zaradi preobremenjenosti še niso imeli težav. Bi pa, denimo, sistem obstal v primeru izpada električne energije, pojasnjujejo v podjetju. Več na www.dnevnik.si.

Za peko kostanja na Prešernovem trgu 26.000 evrov

Z oddajo desetih od petnajstih lokacij za peko kostanja bo Mestna občina Ljubljana zaslužila dobrih 51.600 evrov, od tega skoraj polovico samo z oddajo prostora na Prešernovem trgu. Tam bo kostanj peklo podjetje GP Dašmir, ki bo za trimesečni najem plačalo 25.800 evrov. Poleg najelitnejše lokacije v samem središču Ljubljane je mesto našlo najemnike za lokacije na Cankarjevem nabrežju, Novem trgu, Kongresnem trgu, Miklošičevi cesti, Slovenski cesti, Ob tržnici Koseze, na Zaloški cesti, Dunajski cesti naproti Gospodarskega razstavišča in na Celovški cesti ob avtobusnem postajališču pred Halo Tivoli. Več na www.dnevnik.si.

 

“Hočemo biti soseska in ne spalno naselje”

“Nekoč je bilo v takratni občini Center enajst krajevnih skupnosti, sestavljenih iz manjših lokalnih skupnosti, kjer smo se precej poznali med seboj. Imeli smo tudi redne zbore občanov,” se spominja predsednica četrtne skupnosti Center Meta Verbič in primerja, da je danes, ko ima njena četrtna skupnost skoraj 25.000 prebivalcev, veliko težje doseči slehernega občana iz te skupine. A vseeno so dogodki, ki jih pripravljajo, da potegnejo ljudi iz osamljenosti štirih sten, vedno dobro obiskani. Kot opaža, si namreč Ljubljančani in Ljubljančanke želijo medsosedskega povezovanja ter vedno pogosteje vzamejo stvari v svoje roke. Ravno v teh dneh s širokim programom v centru praznujejo dan četrtne skupnosti, posvečen 24 talcem, ki jih je italijanski okupator ustrelil pri Poljanski gimnaziji, s tem da so prireditev pripravili tudi v eni od nekdanjih krajevnih skupnosti – letos so se odločili za Prule. Več na www.delo.si.

“Biti star v Ljubljani je zakon”

Starih ljudskih pesmi danes ni več pogosto slišati, vendarle pa njihov nostalgični zven, spleten iz višjih ženskih glasov, moških basov in spremljajočih ritmov klavirske harmonike vsak petek dopoldne uhaja izza zidov v Gosposvetski ulici, kjer ga v zadovoljstvu nad jesenjo življenja ustvarjajo aktivni starostniki. Približno dvajset srebrnih glav z nasmehom na obrazu radostno prepeva mnogim neznane, od drugih pozabljene pesmi, in vsaj v teh dveh urah druženja preženejo skrbi glede negotove prihodnosti, ki čaka njihove otroke in vnuke. Iz sosednjega prostora diši po hrenovkah in slišati je klepet še zadnjih, ki so ostali po praznovanju rojstnega dne ene od upokojenk, ki redno obiskuje Dnevni center aktivnosti Center. Več na www.dnevnik.si.

Prepoved popivanja na javnih krajih še v Ljubljani?

Ljubljanska NSi je zaradi »vse večkrat kršenega nočnega miru« vložila pobudo, naj mestni svet sprejme odlok o prepovedi popivanja na javnih površinah zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač, poroča STA. Odločitev o prepovedi popivanja alkohola na javnih površinah je sprejelo že več občin – Velenje, Ptuj, Jesenice, Krško, Žirovnica, Vransko in Poljčane. Avgusta je odločitev sprejel tudi kranjski mestni svet – dovoljeno bo spiti do dva decilitra vina, do pol litra piva ali do 0,6 decilitra žganja.vMinistrstvo za zdravje je odločitev občin pozdravilo. Več na www.delo.si.

Brezžično omrežje tudi v Domžalah

Domžalski župan Toni Dragar in Miran Boštic, direktor podjetja Unistar LC, sta podpisala pogodbo o nakupu, namestitvi in vzdrževanju opreme za gradnjo brezžičnega omrežja Wi-Fi. Omrežje bo postavljeno v središču mesta in na določenih krajih zunaj središča ter bo brezplačno na voljo vsem povezljivim napravam do dve uri na dan. Župan Dragar je povedal, da bodo ustrezno poskrbeli tudi za zagotavljanje varnosti in blokado neprimernih vsebin. Več na www.dnevnik.si.

V Lukovici posodobili evidence stavbnih zemljišč

V občini Lukovica so s posodobitvijo evidenc za plačilo nadomestil za stavbno zemljišče letos od nekaj več kot 4000 zavezancev pobrali blizu 400.000 evrov. Vsota predstavlja dobrih šest odstotkov proračunskih prihodkov občine, ki jih vračajo v komunalno infrastrukturo. Skoraj 30.000 dodatnih evrov so letos pobrali za pozidana stavbna zemljišča občanov, za nepozidana pa skoraj 10.000 evrov manj kot prejšnja leta. Pri pravnih osebah, kjer so evidence posodobili že prej, razlike niso več tako občutne. Dodatno zgrajeno komunalno opremo so, ugotavljajo na občini, plačevali le lastniki novih objektov, ki so to sami prijavili, drugi pa ne. “S posodobitvijo smo izenačili obremenitve občanov, ki živijo na območju s podobno komunalno opremo,” je povedal župan Matej Kotnik. Več na www.dnevnik.si.

Kmalu dovoljenja za obvoznico okoli Šmartnega pri Litiji

Direkcija republike Slovenije za ceste (Drsc) je na litijsko upravno enoto vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo obvoznice mimo Šmartnega pri Litiji. Država in občina vseh zemljišč še nista uspela pridobiti – manjka jima štiri odstotke oziroma 3385 kvadratnih metrov zemljišč. Prebivalci Šmartnega pri Litiji na gradnjo prometnice čakajo že skoraj 50 let, saj se središče občine duši v prometu. Na Drsc so za Delo pojasnili, da bodo prometnico s krožiščem v dolžini 1682 metrov začeli graditi prihodnje leto, vendar pa je veliko odvisno tudi od tega, koliko bo država za to naložbo, ki je vredna 6,292 milijona evrov, namenila v proračunu za leto 2013. Vlogo za pridobitev evropskih finančnih sredstev bodo sicer v kratkem posredovali na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Več na www.delo.si.

Na Zelenico zaradi varčevanja letos peš

V Tržiču so se odločili, da so stroški za zagon sedežnice previsoki, na Jesenicah bodo z najstarejšo slovensko sedežnico Španov vrh vztrajali. Najstarejša še delujoča slovenska žičnica ostaja Španov vrh na Planini pod Golico nad Jesenicami. Enosedežnica, ki so jo postavili leta 1964, je bila že v rajnki Jugoslaviji najdaljša v državi, ta status pa je kljub častitljivi starosti ohranila do danes. Sedežnica je namreč dolga 1600 metrov. Poročali smo že, da so šteti dnevi doslej najstarejši sedežnici Vitranc II v Kranjski Gori iz leta 1958, ki pa že tri desetletja vozi le še poleti. Druga najstarejša sedežnica bi bila tako tista na Zelenici (letnik 1965), ki pa letos pozimi, kot smo že napovedovali, ne bo več vozila. Med “sodobnike” omenjenih sedežnic, ki še vedno vozijo, pa spadata še Šija na Voglu in Gospinca na Krvavcu, ki nosita letnico 1966. Več na www.dnevnik.si.

Skozi Škofljico bi vozili po štirih pasovih

Na Direkciji RS za ceste so pripravili načrt za preureditev Dolenjske ceste na 4,6 kilometra dolgem odseku med Rudnikom in Škofljico v štiripasovnico. S to kratkoročno rešitvijo naj bi vsaj deloma ublažili kaos na ozkem grlu glavne cestne povezave kočevsko-ribniškega območja z Ljubljano, dokler ne bo zgrajena dolgo pričakovana obvoznica. Več na www.dnevnik.si.

Gradnja obvoznice se bo nadaljevala

Upravna enota Škofja Loka je potrdila dokončnost gradbenega dovoljenja za prvo fazo poljanske obvoznice, ki vključuje tudi gradnjo krožišča na Suhi, so sporočili iz občine Škofja Loka. Gradbena dela naj bi Gorenjska gradbena družba tako nadaljevala prihodnji teden. Naj spomnimo, da so se dela na tem koncu obvoznice sicer ustavila aprila letos, ko je upravno sodišče gradbeno dovoljenje razveljavilo, saj je sledilo pritožbi bližnjega soseda, češ da meje zemljišč niso natančno določene oziroma se digitalni prikaz meje v katastru razlikuje od stanja v naravi. Več na www.dnevnik.si.

Delno rušenje postaj ne poveča niti varnosti niti pretočnosti

Delavci Darsa so včeraj začeli odstranjevati betonske otoke na vinjetnih stezah cestninske postaje Torovo na gorenjski avtocesti, ki jo prečka približno 40.000 tisoč vozil na dan. Gre za drugo najbolj prometno cestninsko postajo na slovenskih avtocestah, najbolj prometna na Logu pa je že preurejena. A prve izkušnje voznikov na Logu sprožajo vprašanja o smiselnosti tovrstnih zgolj delnih posegov v cestninske postaje. Promet namreč še zdaleč ni normalno pretočen, vozniki morajo še vedno naciljati sicer širšo luknjo v cestninski postaji, le hitrost je po novem omejena na 60 in ne več na 40 kilometrov na uro. Do zastojev ob konicah še vedno prihaja, do nevarnih situacij zaradi vključevanja tovornjakov, ki se morajo na cestninski postaji še vedno ustaviti zaradi plačila cestnine, pa prav tako. Več na www.dnevnik.si.

 

Tuji gostje polnijo kampe

Vse kaže, da se poslovanje leškega letališča počasi le ureja. Letališče sicer postaja del občinske uprave, tako da ne bo več samostojni javni zavod. Letos so prekinili pogodbo z RB Airlines, ki je bila tudi jedro spora med občino Radovljica in nekdanjim direktorjem letališča. Panoramske lete opravljajo sami, ob konicah sodelujejo z domačim letalskim klubom. Končno so usposobili bencinsko črpalko, tako da bo letališče po dolgih letih spet privlačno tudi za tuje letalce. Teh je bilo sicer letos komaj za vzorec. “Treba jim je sporočiti, da spet imamo črpalko, da smo normalno odprti in da imamo končno tudi vsa dovoljenja,” je dejal direktor občinske uprave Matjaž Erjavec. Konec leta poteče najemna pogodba za letališko restavracijo. Objavili bodo razpis in izbrali najemnika, ki bo poleg najemnine obljubil tudi vlaganja v stavbo. Več na www.dnevnik.si.

Bohinjci bi izstopili iz triglavskega parka

Bohinjski občinski svetniki so na zadnji seji soglašali s predlogom župana Franca Kramarja glede vložitve predloga za spremembo zakona o Triglavskem narodnem parku, ki bi Vogel in naselja izločil iz parka. Še prej pa bo župan iskal podporo občanov na zborih krajanov. V Bohinju prav tako ne izključujejo možnosti referenduma, kjer bi se o izločitvi iz Triglavskega narodnega parka odločali krajani. Naj spomnimo, da so v Bohinju pred skoraj desetimi leti podoben referendum že imeli, a so prebivalci možnost izstopa iz parka takrat zavrnili. Več na www.dnevnik.si.

Krka bo kmalu spet primerna za kopanje

V Novem mestu bodo sredi meseca zagnali novo čistilno napravo za 55.000 ljudi, ki bo tako izboljšala kakovost vode, da bo Krka spet primerna za kopanje. Za naložbo v čistilno napravo in kanalizacijo, vredno skoraj 10 milijonov evrov, so iz evropskega kohezijskega sklada pridobili skoraj polovico sredstev, drugi del projekta pa bodo te dni nadaljevali s skoraj 4,3 milijona evrov vredno obnovo kanalizacije, ki jo bo gradil Begrad. Kot je ob podpisu pogodbe za izvedbo drugega dela projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Krke povedal njegov vodja Jože Kobe, bodo z novo čistilno napravo, ki so jo začeli graditi junija lani, vzpostavili 100-odstotno čiščenje novomeških odpadnih voda. Več na www.dnevnik.si.

Središče Kočevja spet po načrtu Podrecce in Lavrenčiča

Predvidoma februarja ali marca se bo kočevsko mestno jedro spremenilo v gradbišče, saj ga bodo začeli urejati po načrtih arhitektov Borisa Podrecce in Marka Lavrenčiča. Kočevska politika se je o naložbi poenotila, čeprav je stroka v preteklosti opozarjala, da rešitev ni najboljša. »Investicijski program, ki ga je potrdil občinski svet, je enak tistemu iz leta 2010, razlika je le, da je fontana skromnejša,« pravi kočevska podžupanja Lili Štefanič. Pred dvema letoma so načrtovali, da bo tlakovan s tlakovci iz eksotičnih kamnin, zdaj bodo o materialu še odločali. »Vsekakor morajo kamni vzdržati ostro kočevsko podnebje in biti preprosti za vzdrževanje,« pravi podžupanja. Več na www.delo.si.

 

Mariboru Nobelova nagrada

Mariborski župan Franc Kangler je dobil novo zadevo, s katero se lahko trka po prsih. Če se je nekoč hvalil z univerzijado in vehementnimi nepremičninskimi projekti, so ga obiskovalci svečane trgatve stare trte debelo gledali, ko se je pohvalil z novico, da je Maribor prejel “Nobelovo” nagrado, ki jo podeljujejo mestom. “Nagrado smo prejeli v kategoriji mest do milijon prebivalcev, v kategoriji nad milijonom pa jo je prejel London,” je dodal. Več na www.dnevnik.si.

Krajani Malečnika dočakali novo cesto pod Meljskim hribom

Regionalno cesto pod Meljskim hribom, ki so jo zaradi padajočega kamenja zaprli že pred več kot 30 leti, so po obnovi včeraj predali v uporabo. Pridobitev je občutno skrajšala potovalni čas med Malečnikom in središčem Maribora. Ob novogradnji 780 metrov ceste je naložba, ki jo je vodila Direkcija RS za ceste, vključevala še ureditev pločnikov in kolesarskih stez, gradnjo 211-metrske galerije, ki preprečuje padanje kamenja na cestišče, zamenjavo križišča s krožiščem, ureditev podhoda za plazilce. Po besedah direktorja Direkcije za ceste Gregorja Ficka so gradbena dela stala 4,6 milijona evrov, pri čemer 85 odstotkov denarja prispeva evropski sklad za regionalni razvoj. Več na www.delo.si.

Če se kdo od lastnikov ne bo strinjal, ga bodo razlastili

Slovenija je z Madžarsko že leta 2002 sklenila meddržavni sporazum za gradnjo daljnovoda 2×400 kV Cirkovce-Pince. Madžarska je edina soseda Slovenije, s katero nimamo neposredne elektroenergetske povezave. Eles poudarja, da je povezava pomembna zaradi večje neodvisnosti od virov električne energije, saj sami pogosto nimamo dovolj proizvodnih kapacitet. Madžarska je svoj del daljnovoda od Heviza do meje postavila že leta 2005, ko je ob mejno črto postavila zadnji električni steber. Pri nas daljnovoda še ni, zato so morali sporazum dvakrat podaljšati. Na slovenski strani je Eles po junija sprejeti uredbi o državnem prostorskem načrtu za daljnovod prevzel vlogo nosilca gradnje tega daljnovoda. Več na www.dnevnik.si.

Zabetonirali dragoceno antično grobišče

Ko je marca 2003 direktorica družbe Celeiapark, d. o. o., Darja Erhatič ukazala delavcem Vegrada, da morajo v Aškerčevi ulici v Celju nadaljevati gradnjo poslovno-trgovsko-garažnega objekta, so celjski arheologi skočili na noge. Bili so zgroženi, ker Erhatičeva ni upoštevala njihovih opozoril, da so pod gradbiščem za objekt C arheološka najdišča izjemnega pomena. Čeprav so dela poskušali ustaviti tudi s pomočjo policije, je direktorica trmasto vztrajala pri svojem, tako da so delavci z betonom zalili temelje, delno ali v celoti uničili ostanke keltsko-rimske naselbine in povzročili nepopravljivo škodo. Več na www.dnevnik.si.

V Celju so za obnovo mesta izbrali Mineral

V teh dneh bodo v starem mestnem jedru Celja gradbinci nadaljevali obnovitvena dela. Mestna občina Celje je namreč včeraj podpisala pogodbo s podjetjem Mineral iz Preserja. Znano je, da je občina poleti zaradi insolventnosti prekinila pogodbo s celjskim podjetjem CM Celje, ki je spomladi začelo obnovo, vendar ni moglo zagotavljati normalnega poteka del. Ob prekinitvi pogodbe je bilo dvajset dni zamude, zdaj pa dela zamujajo že za dva meseca. V Celju upajo, da bo novemu izvajalcu uspelo dohiteti roke in prenovo končati do konca maja prihodnje leto. Celjski župan Bojan Šrot je bil ob podpisu pogodbe zadovoljen, saj gre za pomemben evropski projekt: “Da bi nastalo situacijo čim prej rešili, smo zelo pohiteli s pripravo novega razpisa. Veselim se konca te faze prenove, da se bo končno videlo, kako bo mesto po prenovi videti, in da čim prej zmanjšamo težave gostincev in drugih obrtnikov.” Na javnem razpisu se je poleg Minerala za posel potegovalo tudi mariborsko podjetje Nigrad. Več na www.dnevnik.si.

Soline in Kras v boj za Unescov seznam

Znanstveniki, ki so se prejšnje dni sestali v krajinskem parku Sečoveljske soline, so ponovno spomnili, da se pobuda o vpisu solin na Unescov seznam nikamor ne premakne. Podobno nezadovoljni so bili udeleženci torkovega posveta ob 40. obletnici konvencije o varovanju svetovne dediščine glede vpisa klasičnega Krasa na ta seznam. Generalna sekretarka slovenske nacionalne komisije za Unesco in direktorica urada za Unesco Marjutka Hafner nam je povedala, da je bil sredi devetdesetih let narejen nacionalni poskusni seznam, na katerem so bili uvrščeni Partizanska bolnica Franja, Fužinske planine, Idrija kot staro mestno jedro in klasični kras. Od 27. decembra 2007, ko je Slovenija izdelala strategijo za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot, je državi uspelo na Unescov seznam uvrstiti še idrijski rudnik živega srebra in kolišča na ljubljanskem Barju (obe znamenitosti v povezavi s podobnimi projekti v Španiji in Švici). Več na www.delo.si.

Na ministrstvu stara stanovanja vrednotili kot nova

Postojnski proračun bo po včeraj sprejetem rebalansu težji za 200.000 evrov. Gre za sredstva, ki jih bo občini Postojna nakazalo ministrstvo za obrambo zaradi obremenitev, ki jih ji povzroča delovanje Slovenske vojske. Slovenska vojska namreč koristi osrednje vadišče s poligonom Poček in strelišče Bač na območju Postojne in Pivke. Ministrstvo za obrambo je zato s tema občinama sklenilo pogodbo o plačevanju rente. Občini Pivka bo ministrstvo letos plačalo 70.000 evrov oziroma 30.000 evrov manj, kot določa dogovor med ministrstvom in občino. Tudi renta, ki jo bo prejela občina Postojna, bo zaradi proračunskih omejitev za 60.000 evrov nižja, kot določa dogovor med občino in ministrstvom o uskladitvi interesov glede vojaške infrastrukture. Več na www.dnevnik.si.

Za obnovo stotih metrov nadvoza bo Dars potreboval kar leto dni

Družba za avtoceste v RS (Dars) je že pred pol leta začela obnovo dotrajanega nadvoza nad avtocesto na zelo prometni državni cesti od Postojne proti Ilirski Bistrici. Toda odkar je komaj dobro začeta dela prekinila prisilna poravnava izvajalca CM Celje, gradbišče, prek katerega se je vse poletje proti Hrvaški valila tudi množica turistov, že več mesecev stoji, Dars pa novega izvajalca še vedno ni izbral. Postojnčani, ki jim neučinkovitost Darsa že pošteno para živce, pa tudi številni drugi vozniki se bodo skozi gradbišče tako vozili še najmanj dodatnega pol leta. Več na www.dnevnik.si.

Piranski ribiški pristan bodo proslavili brez dovoljenja

V piranski občini bodo konec prihodnjega tedna (13. oktobra) slavili prenovljen piranski mandrač, čeprav do tedaj zelo verjetno še ne bodo imeli gradbenega dovoljenja. Prenove so se lotili decembra leta 2010, nepopolno vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja pa so vložili šele 7. septembra 2012. Ribiški čolni so že nekaj časa spet na svojem mestu. Dela so v dobršni meri zaključena, bliža se občinski praznik (15. oktober) in občinska uprava pripravlja veselico na pomolu. Toda Pirančani in ribiči so ogročeni – prenova ribiškega mandrača se zapleta od samega začetka. In zapleti ne nehajo. Spisek pripomb bodočih uporabnikov in meščanov je dolg. Nekaj del še ni opravljenih. Več na www.delo.si.

 

Obala preplavljena z neprodanimi stanovanji

Po ocenah poznavalcev je na Obali okoli 500 neprodanih stanovanj, približno toliko jih različna podjetja še gradijo. Med njimi najbolj izstopa naselje Nokturno na Markovcu, kjer je podjetje GPG inženiring zgradilo več kot 200 stanovanj z ogromnimi terasami s prekrasnim pogledom na morje, vendar z bolj majhno uporabno in bivalno površino. Podjetje je zdaj v stečajnem postopku, stanovanja pa klavrno propadajo. Semedelski razgledi so sicer že nekaj let končani, vendar so jih prodali manj kot polovico, v soseski 15. maja, kjer je Pomgrad pred meseci končal 68 stanovanj, so jih prodali le tretjino. Prazen je tudi Zeleni Park 2 v Kopru, kjer 68 nadstandardnih stanovanj čaka na uporabno dovoljenje. Več na www.dnevnik.si.

Lazareta na dražbi pričakovano niso prodali

Mestna občina Koper na včerajšnji dražbi pričakovano ni prodala objektov na mejnem prehodu Lazaret, čeprav jih je ponujala za vsega 1,2 milijona evrov. Varščine ni vplačal nihče, in ker je bila to že druga dražba, na kateri so ponujali omenjene nepremičnine, ima zdaj občina povsem proste roke, da lahko omenjene objekte proda z neposredno pogodbo. Cena bo v tem primeru še nižja, saj zakon določa, da se po vsaki neuspeli dražbi cena nepremičnin lahko zniža za dodatnih 15 odstotkov. Več na www.dnevnik.si.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri