Javno branje Resolucije o normativni dejavnosti – protest proti rokohitrskemu sprejemanju predpisov
Pot iz krize, v kateri se je znašla Slovenija, ne vodi preko hitrega in nepremišljenega sprejemanja zakonov. Vlada se s tem očitno ne strinja. Na to kaže množica predlogov zakonov, ki globoko razdvajajo javnost tako s svojo vsebino, še bolj pa z ignoranco do sodelovanja s tistimi, na življenja katerih bodo zakoni vplivali. Ob predlogu Zakona o visokem šolstvu je vodstvom univerz, študentskim organizacijam, sindikatom zaposlenih v javnem sektorju za vsebinska dopolnila dala na voljo vsega 2 dni (ki sta bila petek in sobota). Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je že v parlamentarni proceduri, čeprav so predlog kritizirali Banka Slovenije, Evropska centralna banka in številni ekonomisti, na njegove ustavno sporne člene pa opozarja tudi zakonodajno-pravna služba DZ.
Vse to kaže, da vlada izhoda iz krize ne vidi v aktivaciji vseh strokovnih in kadrovskih potencialov, ki so pripravljeni prispevati energijo in znanje k iskanju vsaj najbolj premišljenih, če ne že tudi optimalnih zakonskih rešitev. Raje išče možnosti razvoja v za javnost zaprtih ‘bunkerjih’ in tihotapljenju za večino nesprejemljivih predlogov skozi hitre, nujne in skrajšane postopke. Zadnji v vrsti bo očitno proračun za leto 2013, ki z do 15-odstotnim krčenjem sredstev za mase plač v javnih zavodih ne le odpušča, ampak po bližnjici uvaja radikalne strukturne reforme. Krči programe javnega šolstva. Krči programe javnega zdravstva. Krči sodstvo. Krči javno kulturo. Krči socialno državo.
Takšno alarmantno stanje je mogoče izraziti tudi statistično. V CNVOS (Centru nevladnih organizacij) od imenovanja nove vlade štejemo število kršitev Resolucije o normativni dejavnosti (sprejeta novembra 2009) in poslovnika vlade (z določili resolucije usklajen aprila 2010), ki ministrstvom nalagata, da morajo predloge predpisov pripravljati na očeh javnosti. Postopki sprejemanja predpisov morajo biti takšni, da lahko tisti, na delo katerih bodo predpisi vplivali, vsebino s svojimi predlogi tudi dopolnijo. Konkretno: ob vsakem zakonskem ali podzakonskem predlogu mora biti razpisan rok za sodelovanje javnosti, ki praviloma ne sme biti krajši od 30.
Vlada je to določilo v prvih treh mesecih kršila kar v 84 % od vseh objavljenih predlogov predpisov. Rezultat je sprožil polemiko, ali zares že vladajo izredne razmere, v katerih pravni red pri spreminjanju zakonov komaj še velja. Na problematiko se je junija odzval tudi predsednik Državnega zbora RS dr. Gregor Virant: “Opozorila CNVOS je treba jemati zelo resno. Razumljivo je, da je morala vlada z nekaterimi odločitvami zaradi situacije v državi pohiteti in predlagati vrsto zakonov po nujnem postopku. Za naprej pa bo treba zakonodajni tempo umiriti in večji poudarek nameniti standardom iz Resolucije o normativni dejavnosti. Sam bom predlagal tudi spremembe poslovnika Državnega zbora, po katerih bo sestavni del gradiva, ki ga vlada pošlje v Državnega zbora, tudi natančna presoja učinkov zakona (finančni učinki, učinki na gospodarstvo, administrativna bremena) in poročilo o usklajevanju z zainteresirano javnostjo.”
Kljub opozorilom je vlada v naslednjih treh mesecih – ob dejstvu, da so bile med tem še parlamentarne počitnice – rezultat le neznatno popravila. Resolucijo je kršila pri 78 % predlogov predpisov, kar pomeni, da je komaj pri vsakem petem predlogu bilo mogoče v roku 30 dni vložiti vsebinska dopolnila. Še slabša je slika šestmesečnega obdobja. Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za zdravje od imenovanja vlade februarja nista predlagala niti enega predpisa v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport sta ob skupno 46 predlogih ‘zmogli’ dva predloga, ki sta določila resolucije v celoti spoštovala. 44 predlogov predpisov je resolucijo kršilo. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je v zadnjih treh mesecih pri več kot dveh tretjinah predlogov predpisov resolucijo spoštovalo, je ob takšni statistiki videti kot napaka, pa čeprav je še vedno ob vsakem tretjem predlogu resolucijo kršilo.
Zato se je CNVOS odločil, da bo Resolucijo o normativni dejavnosti pred stavbo vlade protestno glasno prebral. Z gesto protesta predvsem opozarjamo, da vlada istočasno z nepremišljenim sprejemanjem zakonov krši tudi pravni red in pravila, ki bi se jih morala držati.
Protestnemu branju se je simbolično pridružila varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik, ki je z branjem uvodnih ugotovitev resolucije protest tudi simbolično začela. Hkrati je poudarila, da je vlada zavezana spoštovanju pravnega reda, toliko bolj, ker je eno od ključnih teles pravne države.
Zaradi nepremišljenega sprejemanja in spreminjanja zakonov tudi na področjih z visokim tveganjem korupcije je protest podprla tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Komisija z mnenji redno opozarja na tiste kršitve, pri katerih so zaradi izključenosti javnosti korupcijska tveganja še posebno velika (nazadnje ob spremembah in dopolnitvah Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti). Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je tako ob protestnem branju Resolucije o normativni dejavnosti povedal: “Prostor javne in strokovne razprave o posameznih zakonodajnih rešitvah ne sme biti razumljen kot zavlačevanje in nasprotovanje potrebnim reformam. Usklajevanje, iskanje dobrih rešitev in odprtost za mnenja civilne družbe, strokovne javnosti in tudi neodvisnih državnih organov je garant transparentnosti, omejevanja parcialnih interesov, boljše kvalitete predpisov in odpravljanja korupcijskih tveganj. V nasprotnem primeru pristajamo na zdravilo, ki je lahko na dolgi rok bolj nevarno od bolezni, ki jo želimo zdraviti. ”
Kritiki se pridružuje tudi direktor CNVOS Goran Forbici: »Namesto, da bi se vlada odločila za treznost in strokovno pretehtane zakonske rešitve, raje solira, seje nezadovoljstvo in tudi strah med ljudi, katerih usode v pospešenih postopkih kroji. Proračun za leto 2013 bo očitno nov primer. 15-odstotni rezi v plače ne bodo pomenili samo nekaj odpuščanj, ampak radikalno transformacijo javnega šolstva, zdravstva, pravosodja, kulture, znanosti. Socialna država bo ob takih posegih samo še privid. Seveda se bo vlada čudila nekonstruktivnosti opozicije, varuha človekovih pravic, nevladnih organizacij, običajnih ljudi. Toda kako je sploh mogoče biti konstruktiven, če se lahko ob demontaži socialne države pritožiš samo na sončno upravo. Skrajni čas je, da si ta vlada neha domišljati, da vlada neukemu ljudstvu, ampak raje premisli, kako osveščene ljudi in skupine povezati v iskanju zares dobrih rešitev.«
Števec kršitev resolucije o normativni dejavnosti lahko spremljate na spletni strani http://www.civilni-dialog.net/