Združeni narodi prvi ponedeljek v oktobru že od leta 1985 vsako leto posvečajo svetovnemu dnevu habitata, stanju in razmeram v mestih in naseljih po svetu ter pravici do primernega bivališča kot temeljni človekovi pravici. Letos je bil za nosilno temo izbran slogan »Changing cities, building opportunities«. Mesta so na splošno še vedno prepoznana kot kraji priložnosti in boljšega življenja in čeprav to ni nujno tako, številni ljudje še vedno zapuščajo podeželje z željo po boljši prihodnosti in uspehu, ki jih čakata v mestu. Združeni narodi letos posebej opozarjajo na pomen boljšega planiranja razvoja mest in naselij, ki edino lahko zagotovi dobre razvojne priložnosti obstoječim in novim prebivalcem in prepreči vsesplošno škodljivo razpršeno poselitev in kaotični razvoj naselij. Prav prebivalce tudi Združeni narodi postavljajo v samo osredje razvojne dinamike z novo kampanjo »I am a City Changer«, ki je namenjena promociji pomena vključevanja vseh v soustvarjanje mest in naselij kot boljših krajev bivanja.
V Sloveniji se je včeraj s svetovnim dnem habitata pod sloganom »Spreminjamo mesta, gradimo priložnosti« začel tudi Teden arhitekture in prostora, ki bo že drugič zapored ponudil strokovni in širši zainteresirani javnosti, otrokom in odraslim, številne prireditve in dogodke po vsej Sloveniji. Čeprav se morda zdi, da je svetovni dan habitata bolj namenjen državam v razvoju, pa so mednarodna sporočila, ki ob njem krožijo po svetu, pomembna tudi za razvite države kakršna je Slovenija. Če ne drugega, so mednarodna sporočila lahko dobrodošla za orientacijo glede tega kje smo, kam sodimo in kam gremo.
Slovenija praznuje svetovni dan habitata spodobno. Pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor se je začel Teden arhitekture in prostora s katerim partnerji, ki izvajajo programe, načrtno širijo znanje in vzpostavljajo pogoje za dvig kulture sodelovanja v urejanju prostora in gradnji, ter za splošni razvoj slovenske prostorske kulture. Če razumemo njen pomen za gospodarski in družbeni razvoj in napredek države, bi se dogajanje moralo dotakniti tudi tistih, ki odločajo o programih in strategijah razvoja pri čemer prepogosto pozabijo na pomen prostora. Inštitut za politike prostora je svetovnemu dnevu habitata že tretjič posvetil Dan za prostor, ki je tokrat potekal na temo kreativne prenove v Šiški v Ljubljani, z njim pa se je pridružil tudi Tednu arhitekture in prostora.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon je v svoji priložnostni izjavi poudaril, da vztrajno naraščanje urbane populacije zahteva, da se okrepijo in osredotočijo prizadevanja za zniževanje stopnje svetovne revščine in promocijo trajnostnega razvoja. Kljub številnim dobrim praksam in znanju o tem, da dobro planirana mesta v vseh ozirih delujejo bolje kot neplanirana, mesta namreč še vedno ostajajo tudi izvor problemov, med drugim so odgovorna za večino vseh odpadkov in onesnaženja okolja, ogrožena pa so tudi zaradi podnebnih sprememb. Čeprav je bil milenijski cilj pomembno izboljšati življenje vsaj 100 milijonov prebivalcev slumov že dosežen, pa absolutno število živečih v slumih in neformalnih naseljih še vedno raste in tako v njih živi skoraj četrtina svetovnega prebivalstva oz. več kot 850 milijonov ljudi. Kot še sporoča generalni sekretar ZN je kar 90 odstotkov širjenja urbanih naselij omejeno na države v razvoju, novi prebivalci pa so pretežno mladi. Do leta 2030 naj bi kar 60 odstotkov vse urbane populacije na svetu bilo stare manj kot 18 let. Letos je konferenca Rio+20 o trajnostnem razvoju potrdila pomen mest za razvoj ekonomsko, socialno in okoljsko trajnostne družbe, izpostavila ključni pomen globalnega partnerstva za uveljavitev Habitatne agende in ključno vlogo lokalnih vlad, da opredelijo vizijo trajnostnega razvoja, ki naj vključuje planiranje novih urbanih območij ter prenovo in revitalizacijo starejših mest in sosesk. Na svetovni dan habitata, je zaključil Ban Ki-moon, se moramo zato nujno zavezati k temu, da si bomo skupaj prizadevali za integrirano in celostno upravljanje urbanega okolja ter tako prispevali k dobrobiti ljudi in planeta.
Izvršni direktor habitatnega programa pri Združenih narodih, nekdanji župan Barcelone dr. Joan Clos, v svojem priložnostnem sporočilu pravi, da so bila mesta zgodovinsko gledano razvojni vir in ne njegov rezultat. Zato so lahko tudi danes močno orodje za doseganje sprememb. Seveda pa to zahteva preobrat v načinu razmišljanja pri tistih, ki odločajo. Urbanizacijo je namreč treba začeti dojemati kot orodje za razvoj namesto kot izvor problemov. Potrebo po preobratu sta potrdila tudi Svetovni urbani forum pretekli mesec Neaplju in konferenca Rio+20 letos junija. Velike spremembe v načinu razmišljanja o tem, kako je možno družno in celostno napredovati so potrebne tudi sodeč poročilu The State of World’s Cities 2012-2013 – the prosperitiy of Cities. Kot pravi Clos si moramo prizadevati ustvariti nov tip mesta, mesta 21.stoletja, ki je pametno, osredotočeno na človeka, sposobno integrirati bolj in manj otipljive vidike napredka, in ki se je sposobno znebiti nekoristnosti in netrajnostnih urbanih navad preteklega stoletja. Čas je torej za spreminjanje mest in gradnjo novih priložnosti.
