Z mobilno aplikacijo do učinkovite rabe prostora v mestih

V Ljubljani se “skriva” vsaj tisoč parkirnih mest

Številna parkirišča na manjših dvoriščih in pred stanovanjskimi naselji, ki jih varuje zapornica in čez dan samevajo, saj se stanovalci odpravijo po opravkih ter se vrnejo šele pozno popoldne, so podjetnika Avgusta Senico spodbudila k iskanju tehnične rešitve, ki bi izboljšala izkoristek tistega parkirnega prostora, ki je v mestih pravzaprav že na voljo. “Če bi lastniki ali upravitelji čez dan prazna parkirišča oddali, bi Ljubljana brez drage gradnje garažnih hiš in nameščanja parkomatov pridobila vsaj tisoč parkirnih mest,” je prepričan Senica, ustanovitelj podjetja in idejni vodja projekta TTParking. Več na www.dnevnik.si.

Namesto poplave pločevine trgi in ulice

Ko je Mestna občina Ljubljana s prvim šolskim dnem septembra 2007 za ves prometa zaprla ožje mestno središče okoli Prešernovega trga z Wolfovo in Stritarjevo ulico, so bili mnogi iz sebe. Vozniki so besneli, ker jim je mesto nenadoma zaprlo dostop do samega središča, tamkajšnji stanovalci so se jezili, kako bodo prišli do svojih domov, trgovci in gostinci so bentili, da bodo izgubili posel, ker ljudje ne bodo več prihajali v središče mesta. A po prvem šoku je sledilo obdobje, ko so se Ljubljančani le navadili na nov prometni režim. In ga večinoma tudi vzljubili. Da središče mesta zaradi tako ostrega ukrepa ni izumrlo, je treba pohvaliti tudi mestno občino, saj je držala obljubo, da bo z zapiranjem mestnih ulic te prenavljala in urejala v lepa območja za pešce. Do neke mere so prisluhnili tudi stanovalcem središča, ki so jim omogočili kartice za spuščanje potopnih stebričkov, da lahko z vozili pridejo do svojih domov. Tudi gostincem in drugim obrtnikom v središču mesta je občina zagotovila jutranji dostavni čas, med katerim lahko založijo svoje poslovne prostore in oskrbujejo svoje stranke. Več na www.dnevnik.si.

Vstopna taksa vzbuja mešane občutke

V tednu mobilnosti smo spraševali, kaj ljudje menijo o zapiranju mestnega središča in o možnosti uvedbe vstopne takse v mestno središče, s katero bi lahko mesto sofinanciralo javni potniški promet. Helena Stamovnik: Kdor se bo hotel pripeljati z avtom, bo vedel, da mora plačati. Zato se bodo tisti, ki imajo denar, vseeno vozili. Ljudje dajo raje za takšne stvari kot za kruh. Mestno središče bi bilo treba popolnoma zapreti, tudi taks ne bi smelo biti. Več na www.dnevnik.si.

Z zaporo središča do čistega zraka

Medtem ko se v Mariboru pripravljajo na testno zaprtje ožjega mestnega središča z uvedbo pilotne okoljske cone, se te dni tudi mnogi ljubljanski vozniki trudijo spremeniti svoje vsakodnevne prometne poti, saj je v sklopu Evropskega tedna mobilnosti že drugo leto zapored za ves promet zaprta Slovenska cesta od Gosposvetske ceste do Šubičeve ulice. Če bo nekaterim vozilom vstop v mestno jedro na levem bregu Drave za zdaj prepovedan za sedem mesecev, med 1. oktobrom in 30. aprilom, pa je tokratno zaprtje Slovenske ceste, ki bo trajalo vse do sobote, zgolj generalka za prihodnje leto, ko naj bi cestni odsek dokončno zaprli za avtomobile in se s tem še nekoliko bolj približali zadanemu cilju – iz mestnega središča pregnati gost promet in potnike spodbuditi k pešačenju, kolesarjenju ali vožnji z avtobusom. Več na www.dnevnik.si.

Z zložljivim kolesom na mestni avtobus

Ljubljana ima dobre pogoje, da postane eno kolesarjem najprijaznejših evropskih mest, saj vožnja od obvoznice do središča mesta kolesarju vzame le kakih 20 minut, je prepričan Andrej Klemenc z Regionalnega centra za okolje Ljubljana. Poleg tega je kolesarjenje tudi bolj prilagodljivo, saj uporabniku ne povzroča težav s parkiranjem, za povrh pa krepi zdravje in je okolju prijazno prevozno sredstvo. Zato so v Ljubljanskem potniškem prometu naredili korak naprej in potnikom omogočili prevoz zložljivih koles na mestnih avtobusih, kar bo dobrodošlo predvsem za prebivalce primestnih občin in uporabnike sistema P+R. Prevoz zložljivega kolesa na mestnem avtobusu bo sicer še vedno precej omejen, saj bo potovanje s kolesom možno med 9. in 13. uro ter po 18. uri, hkrati bosta uradno na avtobusu lahko le dve kolesi, če bo na avtobusu otroški voziček, pa le eno. Več na www.dnevnik.si.

Kolesa+avtomobili

Sem bral, da so si bili avtomobilisti in kolesarji že dolgo tega pogosto v laseh, tudi danes je kdaj tako. Ne sodim v nobenega od skrajnih taborov in se mi zdi, da je mogoče obe prevozni sredstvi dobro uporabljati in od obeh vzeti najboljše. Nerad se z avtom podam v gnečo mestnega središča, veliko raje sedem na kolo. Mi ga pa ni prijetno poganjati v dežju, megli in mrazu. Menda je to mehkužnost, saj da se dobro oblečen in zaščiten lahko voziš tudi v mrzlih dneh. Morda res, a potem bi bilo treba zaradi različnih potreb in obvez pogosto pripeti še kakšno prikolico. V nekaterih situacijah pač ne gre brez avta, v pravem času na pravi način je koristen. Pa tudi, to je predvsem mestni pogled – marsikdo živi zunaj mesta, dlje stran, in se mora vsak dan nekako pripeljati. Z avtom in zložljivim kolesom do kakega parkirišča? Z njim na avtobus, vlak? To je že stvar širše organizacije ali strategije in ni tako preprosto. Prometni način življenja tistih, katerih dnevne poti niso povezane z mesti, pa je lahko zelo drugačen. Slovenija niso samo mesta, to prepogosto pozabimo. Več na www.delo.si.

Z novim letom 25 novih parkomatov

Podobno kot letošnje leto bodo tudi v prihajajočem letu Ljubljančani od Mestne občine Ljubljana za darilo dobili nove parkomate na ulicah, kjer je bilo parkiranje do zdaj brezplačno. Občina je že začela pripravljalna gradbena dela za namestitev novih parkomatov, ki bodo začeli delovati v začetku prihodnjega leta. Petindvajset novih parkomatov bo stalo v Brinju, in sicer na območju Slovenčeve, Tolstojeve, Grafenauerjeve in Posavskega ulice, v Ziherlovi ulici, Zeljarski ulici, v Mirju med Barjansko cesto in Emonsko ulico, v Emonski ulici med Zoisovo cesto in Gradaško ulico, v Mostah na območju Zaloške ceste, Pokopališke ceste, Partizanske ulice in železnice, na Ambroževem in Vrazovem trgu ter na Poljanskem nasipu. V Ljubljanskih parkiriščih in tržnicah so pojasnili, da z novimi parkomati ne želijo preganjati dnevnih migrantov, temveč da želi mesto urediti mirujoči promet z uvedbo enosmernega prometa in uličnega parkiranja ob vozišču. Več na www.dnevnik.si.

“Zgodi se, da avto zleti v reko”

Fabianijev most je mogoče res velika pridobitev za prestolnico, saj je razbremenil promet na Poljanah in širši okolici, a nekateri gradbeniki niso povsem zadovoljni z njim. Slišati je namreč, da je ograja na mostu prešibka, da bi lahko ustavila vozilo, ki bi trčilo vanjo. Informacijo smo zato preverili na Mestni občini Ljubljana, kjer so zatrdili, da so tehnične specifikacije mostu usklajene z evropskimi in slovenskimi normativi, vključno z ograjo, ki so jo preverili že pred montažo. Na ljubljanski upravni enoti, kjer so izdali uporabno dovoljenje, so zapisali, da so ob tehničnem pregledu mosta tako pristojni soglasodajalci kot tudi izvedenci posameznih strok ugotovili, da je bil objekt zgrajen v skladu z vsemi predpisi, “odgovorni projektanti pa s svojim podpisom in osebnim žigom jamčijo za tehnično oziroma statično pravilno rešitev posameznih detajlov objekta, v konkretnem primeru torej mostne ograje”. Več na www.dnevnik.si.

Janković “odklepal” že pritrjene lisice

Sočasno z nedeljskim koncertom opernega kvarteta Il Divo v ljubljanskih Stožicah so bili to noč obiskovalci priče tudi nenavadnemu prometnemu spektaklu. Mestni redarji so zaradi nepravilnega parkiranja spisali 220 glob, od tega so 43 vozil “zalisičili”, devet pa jih je odpeljal pajek, ker so ogrožala preostale udeležence v prometu. Po naših informacijah naj bi župan Zoran Janković, ko je to slišal, “znorel” (za kratek čas se je namreč pojavil na koncertu) in vodstvu mestnega redarstva ukazal, naj odklenejo lisice na avtomobilih. Po njegovih navodilih naj bi celo pajki vračali že odpeljane avtomobile, česar sicer na mestni občini niso potrdili. Več na www.dnevnik.si.

Nezadovoljne četrtne skupnosti bi se težko odcepile

Da z odnosom, ki ga imajo do vzhodnega obrobja prestolnice ljubljanske mestne oblasti, niso zadovoljni, so člani Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog že večkrat glasno poudarili. Neurejena kanalizacija in vodovod ter neustrezna cestna infrastruktura sta le dva izmed razlogov, ki med krajani četrtne skupnosti Polje že več let vzbujajo nezadovoljstvo. Več na www.dnevnik.si.

Če naložbenik ne želi sodelovati, ga ustavite

Skoraj po pravilu se že dogaja, da stanovalci, ki prebivajo v bližini gradbišč, z grozo zrejo v popokane stene svojih stanovanj ali pa denimo zaradi posedanja in nagibanja stavbe ne morejo več odpreti vrat, ne da bi ta drsala po tleh. Takšnih scenarijev je bilo samo v zadnjem času veliko: med gradnjo soseske Tribuna na Prulah so se zaradi predolgo odprte in nezavarovane gradbene jame posedli štirje stanovanjski bloki, zaradi česar so tržne vrednosti nekaterih stanovanj padle celo za več kot 80 odstotkov, podobno se je zgodilo v Šiški, kjer je Energoplan gradil Belle vie Tivoli, zaradi gradnje garaže pod Kongresnim trgom je bil poškodovan uršulinski samostan in še bi lahko naštevali. “Največjo odgovornost za zavarovanje okoliških stavb ima naložbenik,” poudarja Igor Janežič z gradbenega inštituta ZRMK, “a jo ta velikokrat preloži na izvajalce.” Tem pa seveda ni v interesu, da bi se ukvarjali z okoliškimi stavbami in si s tem višali stroške, še dodaja. “Načeloma bi moral projektant opozoriti naložbenika na možnosti poškodb okoliških stavb, ta pa bi moral nato sam ali po izvajalcih namestiti merilne instrumente, seveda pred začetkom kakršnih koli del na gradbišču. V resnici velikokrat ne gre tako,” še opozarja Janežič. Več na www.dnevnik.si.

Na Vrhniki bodo “hiši strahov” vrnili življenje

Prihodnji teden bodo vrhniški občinski svetniki potrjevali pogodbo, s katero bo občina od stečajnega upravitelja kupila objekt nekdanje šivalnice Industrije usnja Vrhnika (IUV). Že prihodnje leto naj bi v preurejene prostore preselili knjižnico Ivana Cankarja, čez dve leti pa naj bi v nekdanji šivalnici zrasli tudi nova osnovna šola in telovadnica. Da bi vse to lahko uresničili, bodo morali na prihodnji seji svetniki spremeniti tudi prostorske načrte, saj po veljavnih gradnja knjižnice ni dopustna. Župan Stojan Jakin zapletov ne pričakuje, saj se svetniki zavedajo, da je 4,2 milijona evrov vreden projekt treba izpeljati. “Vrhnika nujno potrebuje knjižnico, saj je sedanja bistveno premajhna. Ima namreč nekaj več kot 600 kvadratnih metrov, kar je bistveno manj od vseh normativov. Sprva smo nameravali graditi prizidek, vendar smo ugotovili, da je ceneje, če kupimo stavbo od usnjarne in jo preuredimo v knjižnico,” je pojasnil Jakin. Več na www.dnevnik.si.

Del loške knjižnice v Namo

Mladinski oddelek močno prenatrpane škofjeloške knjižnice se bo prihodnje leto preselil v drugo nadstropje veleblagovnice Nama. Občinski svet je pred dnevi potrdil 580.000 evrov vreden nakup tisoč kvadratnih metrov površin. Za potrebe knjižnice bo za zdaj moralo zadoščati 230 kvadratnih metrov. S to odločitvijo so se možnosti za gradnjo nove knjižnice v stavbi na področju nekdanje vojašnice, ki jo je država poklonila loški knjižnici, močno zmanjšale. Ne nazadnje občina Škofja Loka za okoli pet milijonov evrov vredno naložbo še vsaj pet let ne bo imela denarja, saj bodo v naslednjih letih večino proračunskih sredstev za naložbe namenili gradnji vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, pred knjižnico pa bi moral na vrsto priti tudi nov vrtec, saj so stiske staršev, ki ne najdejo varstva za otroke, morda še večje od prostorske stiske knjižnice. Več na www.dnevnik.si.

Varčne žarnice za javno razsvetljavo v Kranju

V Kranju zaključujejo obnovo javne razsvetljave, potem ko je na javnem razpisu izbrani edini ponudnik Vigred v dveh mesecih že zamenjal 1498 potratnih in neustreznih svetilk. Na Mestni občini Kranj so pojasnili, da urejajo še vso potrebno dokumentacijo, ki jo morajo nasloviti na ministrstvo za infrastukturo in prostor. Naložbo, v celoti vredno 527.100 evrov, naj bi namreč z 210.000 evri sofinanciralo omenjeno ministrstvo, večino pa bo prispevala kranjska občina in ta strošek naj bi se skozi prihranek v energiji povrnil v približno petih letih. Zmanjšanje porabe električne energije je sicer ocenjeno na okoli 25 odstotkov oziroma na 680 megavatnih ur na leto, bistveno se bo zmanjšalo svetlobno onesnaženje in zmanjšali se bodo izpusti ogljikovega dioksida. Zamenjane so bile tudi več kot 30 let stare svetilke s porabo moči 400 W, 250 W in 150 W s svetilkami z močjo 250 W, 150 W in 90 W, ki ustrezajo zahtevam uredbe, zagotavljajo ustrezno osvetlitev in ne sevajo nad vodoravnico. Ponekod (v nekaterih križiščih oziroma na nekaterih trasah) so še vedno stare svetilke, običajno z močjo porabe 250 W, ki niso bile še zamenjane, saj njihova zamenjava ne bi prinesla prihrankov. Te stare svetilke bodo predvidoma zamenjane postopno do leta 2016. Več na www.delo.si.

Odprli okoljsko cono

V okviru tedna mobilnosti so včeraj v središču Maribora, na Glavnem trgu, svečano odprli pilotno okoljsko cono. Gre za ukrep, ki ga Mestna občina Maribor uvaja v okviru mednarodnega projekta PMinter, njegov namen pa je zmanjšanje negativnih vplivov prometa na kakovost zraka v mestu, dolgoročno pa sprememba potovalnih navad, s katero naj bi Mariborčani vožnje z avtomobilom kadar je le mogoče nadomestili z vožnjami z javnim prevozom, kolesarjenjem ali pešačenjem. Več na www.vecer.com.

Znane meje cone 30

Po pilotni okoljski coni bi lahko Maribor do konca tega leta v središču mesta dobil še razširjeno cono 30. Tovrstnih con je sicer v Mariboru trenutno že okoli 50, večinoma v središču mesta, vendar pa med seboj niso povezane, kar voznikom predstavlja težave. Med vožnjo po središču mesta namreč zdaj prehajajo s cest v coni 30 na ceste z normalnim režimom in nazaj, zaradi česar morajo biti bistveno bolj pozorni na prometno signalizacijo, kot bi bili, če bi celotno najožje središče mesta sodilo v cono 30. Občina se je sprva sicer odločala za manjšo cono 30, med Tomšičevo ulico na severu, Partizansko cesto na vzhodu, Razlagovo ulico na jugu in Ulico heroja Staneta na zahodu, a je mestna uprava naročila še dodatno prometno študijo, na osnovi katere bi lahko cono 30 razširili na skorajda celotno središče mesta. Več na www.vecer.com.

Nov prostorski akt zaokroža kompleks UKC v Mariboru

V obravnavo na mestni svet gre prostorski načrt za območje, na katerem se razprostira kompleks Univerzitenega kliničnega centra (UKC) Maribor. Sprejetje tega načrta, ki predvideva vrsto posegov, je pogoj tudi za že dlje časa načrtovano naložbo v nadzidavo pediatrične klinike. Nadzidava mariborske klinike za pediatrijo je bila eden izmed nujnih ukrepov, ki jih je za izboljšanje razmer že februarja 2010 predlagal prof. Ciril Kržišnik, potem ko je opravil nadzor na tej kliniki. Več na www.delo.si.

Za gradnjo garažne hiše v Mariboru ni zanimanja

Gradnja garažne hiše pod Glavnim trgom ne zanima nikogar. Do izteka roka (včeraj do 11. ure) namreč na sedež mariborskega javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči (JPGSZ) ni prispela niti ena ponudba, je potrdil direktor JPGSZ Mojmir Grmek. Na Mestni občini Maribor (MOM) so stroške gradnje ocenili na 19,4 milijona evrov, saj bi moral zasebni investitor zgraditi podzemno garažno hišo s 509 parkirnimi mesti ter urediti ploščad trga. A strošek, ki bi bil v celoti na ramenih zasebnika, je v teh časih očitno previsok. Tudi Mojmir Grmek dejstvo, da ponudbe ni oddal nihče pripisuje ekonomski situaciji. Povedal je, da sta zanimanje za gradnjo garažne hiše pokazala betonarna iz Varaždina in slovenski interesent, ki bi potem iskal partnerje, a je očitno ostalo le pri pogovoru, čeprav so jim na JPGSZ pojasnili, da se je po oddaji ponudbe še mogoče pogajati. Ponudba namreč ni zavezujoča; po Grmekovih besedah bi lahko, denimo, morebitni investitor oddal ponudbo samo za gradnjo garažne hiše ne pa tudi za ureditev ploščadi. O takšni ponudbi bi potem odločal mestni svet. Tako pa je zdaj odločitev, kako s projektom naprej (če sploh), znova v rokah mestne uprave, pravi Grmek. Več na www.delo.si.

Ni zanimanja za občinska stanovanja

Od enajstih nepremičnin, poslovnih in stanovanjskih, je občina Maribor na včerajšnji dražbi prodala le dve. Le dva interesenta sta se našla za pet občinskih poslovnih prostorov, enako število stanovanj in del podstrešja, ki jih je na zadnji dražbi prodajala Mestna občina Maribor (MOM). Samo 50 tisoč evrov je tako občina iztržila na včerajšnji javni dražbi; 35 kvadratnih metrov velik poslovni prostor v Cafovi ulici 6 in 42 kvadratov velik del podstrešja v Verstovškovi ulici 6 sta bila namreč prodana po izklicnih cenah. Več na www.vecer.com.

Hitra cesta do Slovenj Gradca do 2017

»Načrt za tretjo razvojno os je očiščen iluzij,« je na najbolj pereče vprašanje o gradnji hitre ceste na Koroškem ob vladnem obisku v regiji odgovoril premier Janez Janša. Po besedah ministra Černača naj bi leta 2014 začeli hkrati graditi odseka od avtoceste do Velenja in naprej do Slovenj Gradca. Janša je slabo cestno infrastrukturo izpostavil kot osrednji problem regije in »po nekoliko kaotični sliki iz prejšnjih let« zagotovil, da je zdaj končno jasno, kako se lotiti gradnje in kje je edini možni vir sredstev. Država jih namerava pridobiti s podelitvijo koncesije za upravljanje obstoječega avtocestnega omrežja. Več na www.delo.si.

Rimski vrelec bodo “le” obnovili

Osem mesecev po prodaji Rimskega vrelca ruskemu zdravniku Musu Abidovu, sicer tudi lastniku ljubljanskega inštituta za imunopatologijo in preventivno medicino, je v Kotljah še vse po starem. Kljub temu tako ravenski župan Tomaž Rožen kot Simon Mavsar, ki zastopa ruskega poslovneža, zagotavljata, da projekt prenove ne miruje, saj projektanti že izdelujejo rešitve za obnovo dvorca. Več na www.dnevnik.si.

Več morja? Ne, za umetni otok ni zanimanja

Predor Markovec bo sprostil 4 km obale, ni pa jasnih še načrtov za ureditev, ki bi stala nekaj milijonov evrov. Če bi bila slovenska obala res tako dragocena, kot trdijo politiki, potem bi se že lotili načrtov za ureditev obale med Koprom in Izolo – Strokovne urbanistične podlage so že v občinskih planih, vse pa kaže, da bodo tam še dolgo. Več na www.delo.si.

Novega centra ne bo, ker ni denarja

Ko so v začetku lanskega leta delavci Gradbenega podjetja Grosuplje končno začeli z zemeljskimi deli za nov novogoriški varstveno-delovni center, so uporabniki in vodstvo pomislili, da so se jim končno le uresničile dvajsetletne sanje. Te pa so se kaj hitro razblinile, saj so delavci zaradi stečaja družbe gradbišče po mesecu dela zapustili. Gradbišče tako že več kot poldrugo leto sameva, prerašča ga ambrozija, postalo pa je tudi pravi raj za mrčes in odpadke. Vodstvo VDC je, potem ko jim je upanje vlil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, pričakovalo hitro izbiro novega izvajalca in nadaljevanje gradnje. Vendar se to ni zgodilo. Ministrstvo je namreč odločilo, da javnega naročila ne bodo oddali, vseh pet ponudb pa so zavrnili kot nesprejemljive. Svojo odločitev opravičujejo s sklepom vlade, da se je veljavni proračun zmanjšal za 3,5 odstotka. Več na www.dnevnik.si.

Obala preplavljena z neprodanimi stanovanji

Po ocenah poznavalcev je na Obali okoli 500 neprodanih stanovanj, približno toliko jih različna podjetja še gradijo. Med njimi najbolj izstopa naselje Nokturno na Markovcu, kjer je podjetje GPG inženiring zgradilo več kot 200 stanovanj z ogromnimi terasami s prekrasnim pogledom na morje, vendar z bolj majhno uporabno in bivalno površino. Več na www.dnevnik.si.

Nova prometna ureditev Tomažičevega trga v Piranu

Občina Piran je poskrbela za novo prometno ureditev na Tomažičevem trgu (pri gasilskem domu in Hotelu Piran) v mestnem jedru. Z novo prometno ureditvijo so v Piranu dobili 15 parkirnih mest: 12 “navadnih”, dve za kratkotrajno parkiranje največ 15 minut tik ob cesti in eno parkirno mesto za invalide. Vsa parkirna mesta so zarisana s poševnim zarisom (tako imenovana ribja kost), zato sta uvoz in izvoz lažja in varnejša. Parkirna mesta so namenjena krajanom (imetnikom modrega abonmaja), pa tudi obiskovalcem, če najdejo prosto. Uredili so tudi dve parkirni mesti za potrebe občinske uprave, ki sta rezervirani od 7. do 18. ure. Izven tega časa lahko tam parkirajo krajani. Dve parkirni mesti pa sta rezervirani za Hotel Piran. Izvedba nove prometne ureditve na Tomažičevem trgu je stala 2.766 evrov, so sporočili iz piranske občinske uprave. Več na www.primorske.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri