Janković: Slovensko cesto bomo zaprli jeseni 2013
Bliža se Evropski teden mobilnosti, ki ga bo ljubljanska mestna občina letos znova obeležila z zaporo Slovenske ceste od Gosposvetske ceste do Šubičeve ulice med 16. in 22. septembrom. V tem času bodo uvedli še dva manjša trajnostna ukrepa, že čez eno leto pa lahko pričakujemo korenite spremembe. “Naslednje leto po Evropskem tednu mobilnosti bo Slovenska cesta ostala zaprta za avtomobile,” je včeraj napovedal ljubljanski župan Zoran Janković. Več na www.dnevnik.si.
Protipoplavni ukrepi v primežu lokalnih prostorskih politik
Določitev poplavno najbolj ogroženih območij v Sloveniji in usmeritev zaščitnih ukrepov v ta območja je potrebno, se strinjajo strokovnjaki. Vendar niso prepričani, da bo dokument, ki ga je v sodelovanju z Inštitutom za vode RS pripravilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, učinkoval tudi v praksi. »Zakonodaja je že do zdaj omejevala in prepovedovala posege v poplavno ogrožena območja, pa so državni in drugi organi vsako leto izdali kar nekaj dovoljenj, ki so omogočala posege v ta območja. Stroka lahko določi poplavno ogrožena območja, a je prostorska politika tista, ki ima pri posegih v prostor zadnjo besedo. Tu pa se seveda prepletajo gospodarski in politični interesi, ki jim poplavna ogroženost pogosto – vsaj dokler ne pride do poplav – ne pomeni veliko,« poudarja dr. Matija Zorn z Geografskega inštituta Antona Melika pri SAZU. Predlog določitve območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji bo sicer v javni razpravi do 10. septembra. Več na www.dnevnik.si.
Dolga vrsta tudi za bivalne enote
Čeprav so v zadnjih letih zrasle številne nove ljubljanske stanovanjske soseske, število prebivalcev v prestolnici pa bolj upada kot narašča, si Ljubljančani vseeno vse težje zagotovijo primerno lastniško ali najemno stanovanje. To med drugim dokazuje naraščajoče število prošenj za dodelitev bivalnih enot. Na slednje trenutno čaka 164 prosilcev, čakalna doba pa je v povprečju dolga tri leta. Več na www.dnevnik.si.
Tudi v lanskem letu se je nadaljeval trend, ki se je na področju stanovanjske gradnje začel z izbruhom krize leta 2008. V primerjavi z letom prej se je namreč gradilo za skoraj 16 odstotkov manj stanovanj, od tega pa jih je bilo dokončanih manj kot polovica. Od 13.500 stanovanj, ki smo jih v Sloveniji gradili lani, jih je bilo pred koncem leta tako dokončanih samo 5467. Največ, nekaj manj kot tretjino, so jih dokončali v osrednjeslovenski regiji, slabo petino pa v podravski regiji. Samo odstotek jih je bilo medtem zgrajenih v zasavski statistični regiji. V osrednji Sloveniji je bilo največ stanovanj dograjenih v Ljubljani (716), Kamniku (191) in Komendi (102), v podravski statistični regiji pa v Slovenski Bistrici (241) in Mariboru (105). Sicer pa se je tudi lani nekoliko povečala povprečna površina zgrajenih stanovanj, saj je znašala 133 kvadratnih metrov. Več na www.dnevnik.si.
Študentov preveč, postelj premalo
Študenti, ki želijo v letošnjem šolskem letu bivati v študentskih domovih, ta teden prejemajo odgovore. Že zdaj pa je jasno, da bo precej študentov v prvem krogu izbora ostalo brez postelje. Čeprav so odgovorni v Študentskih domovih v Ljubljani (ŠDL) še avgusta predvidevali, da bo veliko njihovih postelj ostalo praznih, se je zgodilo ravno obratno. Za zdaj je brez prostora v kateremkoli od 28 študentskih domov ostalo 828 tistih študentov, ki so zaprosili za sprejem, in 712 tistih, ki so želeli svoje bivanje v domu podaljšati. Več na www.delo.si.
Emonika umaknila vlogo za gradbeno dovoljenje
Družba Emonika je konec avgusta umaknila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za novo železniško in avtobusno postajo, poslovno stolpnico in nakupovalno-zabaviščno središče v Ljubljani. Odločitev naj bi bila povezana s težavami pri pridobivanju zemljišč v roku, ki jim ga je ministrstvo postavilo ob zahtevi za dopolnitev konec junija vloženega gradbenega dovoljenja. Po neuradnih informacijah pa naj bi šlo celo za prvi močnejši indic, da Trigranit razmišlja o umiku iz največjega ljubljanskega projekta. To naj bi potrjevala tudi odločitev, da danes do izteka roka ne odda ponudbe za nujno potrebno zemljišče avtobusne postaje, ki ga Slovenske železnice prodajajo za milijon evrov. Informacijo o umiku vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja so nam na ministrstvu za infrastrukturo in prostor potrdili, medtem ko se je direktor Emonike Csaba Toth odločil, da “trenutno ne bo podajal nikakršnih izjav medijem”. Več na www.dnevnik.si.
Krivijo tako občino kot železnice
Čeprav ima družba Trigranit še danes čas, da odda svojo ponudbo za nakup milijon evrov vrednega zemljišča Slovenskih železnic, tega po naših informacijah ne bodo storili. Omenjeno zemljišče je sicer ključnega pomena za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerim bi Trigranit končno lahko začel gradnjo Emonike. Več na www.dnevnik.si.
Emoniki manjka še več zemljišč
V družbi Trigranit so včeraj potrdili, da niso oddali ponudbe za nakup milijon evrov vrednega zemljišča Slovenskih železnic, kjer danes stoji avtobusna postaja. Omenjeno zemljišče je bilo sicer ključnega pomena za pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerim bi Trigranit končno lahko začel gradnjo Emonike. Družbi Trigranit so namreč na ministrstvu za infrastrukturo in prostor izdajo gradbenega dovoljenja pogojevali s pridobitvijo vseh potrebnih zemljišč za dokončanje projekta. Toda, kot smo v Dnevniku razkrili v minulih dneh, je družba že konec avgusta umaknila junija vloženo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, zato odločitev Trigranita, da ne odda ponudbe za nakup zemljišča Slovenskih železnic, niti ni presenetila. Več na www.dnevnik.si.
Prebivalce v okolici bežigrajskega stadiona smo spraševali, ali bodo prireditve na nekoč prenovljenem stadionu vplivale na njihovo življenje. Uroš Stokin: Upam, da bo na stadionu dokaj mirno. Nič nimam proti prenovi, če nam ne bodo zaprli cest in vzeli parkirišč, ki so danes brezplačna. Zadnji čas je, da se s tem stadionom nekaj naredi. Maja Kreča: Stanujem sicer malo stran od stadiona. Prebivalcem je zdaj všeč mir, ampak po drugi strani sama pogrešam tudi dogajanje, zakaj pa sicer imamo stadion? Razumem, da koga moti, vseeno pa se vse takšne prireditve končajo do enajstih ali polnoči, kar se mi zdi sprejemljivo. Jan Zibelnik: Komaj čakam! Vedno se je nekaj dogajalo, nikogar ni motilo. Ljubljanski spomenik ne bi smel biti tako zanemarjen. Pa tudi tisti iz Fondovih blokov so tekme vedno gledali s streh. Več na www.dnevnik.si.
Medtem ko družba Bežigrajski športni park čaka, da okoljsko ministrstvo presodi o pritožbi stanovalcev Fondovih blokov na nedavno izdano okoljevarstveno soglasje, se direktor večinske lastnice te družbe Joc Pečečnik jezi nad mestno občino. Ta je s sprejetjem občinskega prostorskega načrta določila, kakšne so lahko najvišje vrednosti hrupa na posameznih območjih, in s tem Pečečniku povzročila nemalo preglavic. Več na www.dnevnik.si.
Usoda Stožic še vedno zavita v meglo
Čeprav je konzorcij bank včeraj podaljšal veljavnost dveh Grepovih bančnih garancij za dokončanje zunanje ureditve športnega parka v Stožicah, so bili na Mestni občini Ljubljana skopi s podatki o morebitnem nadaljevanju tega projekta. Dejali so, da pričakujejo, da bo Grep do 15. decembra, ko se garanciji iztečeta, nadaljeval gradbena dela in končno dokončal okolico športnega parka. Povedali so še, da je župan Zoran Janković že podpisal zahtevo za unovčenje bančnih garancij v skupni višini enega milijona evrov, da pa tega mestna občina zdaj ne bo storila, saj so banke pristale na podaljšanje veljavnosti garancij. Več na www.dnevnik.si.
Srečanje ekoloških vozil v tednu mobilnosti
Bližajoči se evropski teden mobilnosti bo že v nedeljo obeležil dogodek ECOmeet – največje srečanje ekoloških vozil v Sloveniji, ki bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Na dogodku bodo sodelovali strokovnjaki in raziskovalci iz avtomobilske industrije pa tudi navdušenci, ki svoja vozila predelujejo kar sami. Predstavili bodo tehnološke in tudi netehnološke možnosti za trajnostni transport, ki bi dolgoročno zagotavljal mobilnost brez škodljivih vplivov na okolje, z obiskovalci pa bodo delili tudi svoje znanje o delovanju in ponudbi ekoloških vozil ter predstavili trenutne trende na področju zelene energije in elektromobilnosti. Obsežno bodo predstavili hibridna vozila in vozila na avtoplin ter električna vozila, ki ne bodo le na ogled. Obiskovalci se bodo lahko z električnimi kolesi, skuterji in električnimi avtomobili tudi zapeljali na testni in demonstracijski vožnji. Ozaveščanje obiskovalcev o doseganju okolju prijaznega transporta bodo spremljali še glasba, razstava po meri narejenih unikatnih koles, srečelov in ekomodna revija. Več na www.dnevnik.si.
Situli še ena Hypova finančna injekcija
Veliko mesto v srcu prestolnice, kot se oglašuje poslovno-stanovanjski kompleks Situla na koncu Vilharjeve ceste v Ljubljani, bo, tako kaže, vendarle dokončano. Potem ko je zaradi težav Kraškega zidarja, ki je bil tudi eden od investitorjev, gradbišče konec junija obstalo, naj bi se dela spet začela najpozneje prihodnji mesec, to pa pomeni, da bi morala biti Situla dokončana v začetku leta 2013. Več na www.dnevnik.si.
Z buldožerjem nad škofljiško obvoznico
Kaj bo škofljiški obvoznici prinesla odstavitev direktorja Zavoda RS za varstvo narave Darija Krajčiča, ni jasno. Konec koncev politiki pri umeščanju obvoznice v prostor ni treba upoštevati mnenj in predlogov, ki jih poda zavod kot strokovna organizacija. To je v prejšnjih dneh poudaril tudi Krajčič in dodal, da svojega mnenja o umeščanju obvoznice čez Ljubljansko barje zaradi groženj ne bo spremenil. Več na www.dnevnik.si.
»Politika noče prevzeti odgovornosti za obvoznico Škofljica«
»Politika noče prevzeti odgovornosti za strokovno neustrezno umeščeno obvoznico Škofljica, zato išče nekoga, ki bo to traso strokovno določil, kot si jo politika želi.« Tako je direktor Zavoda za varstvo narave (ZVN) Darij Krajčič za Delo včeraj komentiral nasvet ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča, naj direktorsko mesto »dogovorno« zapusti v dveh mesecih. Minister Bogovič včeraj na naša vprašanja glede nasveta Krajčiču, naj odstopi, ni odgovoril, prvak SLS Radovan Žerjav pa je že javno priznal, da je njegova stranka po sestanku županov občin od Škofljice do Kostela pri vladnih predstavnikih dobila opozorilo, naj razmisli o zamenjavi ministra za kmetijstvo in okolje. A ker stranka noče žrtvovati ministra, v ozadju pa je domnevno še drugačno kadrovsko kupčkanje, je treba žrtvovati nekoga drugega. Darij Krajčič je v kabinetu ministra za kmetijstvo in okolje izvedel, da je žrtveno jagnje on. Več na www.delo.si.
Tavčarjev dvorec Visoko oživljajo domačini
Visokoleteči načrti podjetja Hosting v lasti Petra Vesenjaka so zaradi finančnih težav do nadaljnjega zamrznjeni, zato so se letos domačini kar sami odločili, da z majhnimi koraki začnejo oživljati posestvo njihovega najbolj znanega rojaka Ivana Tavčarja. Občina Gorenja vas – Poljane je poskrbela za obnovo dveh sob, v eni je domače kulturno društvo uredilo zares informativno razstavo o Ivanu Tavčarju, drugo pa je občina oddala v najem domačemu gostincu, ki skrbi za letni vrt, urejeno okolico, številne dogodke in skromno, a kraju primerno gostinsko ponudbo. Več na www.dnevnik.si.
Foto: Blejske vile državni poskusni zajčki
Sedanja oblast je dokončno prepustila Blejski otok v upravljanje Cerkvi, ob jezeru pa je še precej državne lastnine. Ta dokazuje predvsem malomarnost cele vrste vlad; tudi sedanja s programom prodaje in oddaje premoženja le še dodatno potrjuje neuspeh poskusnih zajčkov na Bledu. Pred dnevi so si tako predstavniki Javnega gospodarskega zavoda Brdo ogledovali Vilo Bled, ki jo bodo konec oktobra spet prevzeli od Sportine, katere projekt je klavrno propadel. Več na www.dnevnik.si.
Nova gorenjska železnica 1,3 milijarde
Ministrstvo za infrastrukturo je včeraj na spletnih straneh vlade objavilo gradivo za sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za novo železniško progo med Ljubljano, Kranjem in Jesenicami mimo Letališča Jožeta Pučnika na Brniku. To pomeni, da bo vlada v kratkem prižgala zeleno luč za izdelavo tega državnega načrta, ki bo natančno določil traso železnice, stroške in vire financiranja. Po sedanji oceni bo gradnja povsem nove gorenjske železnice stala od 1,2 do 1,3 milijarde evrov. Na ministrstvu si levji delež denarja obetajo od Evropske unije, saj si bo država prizadevala, da bi progo vključila v evropsko finančno perspektivo 2014-2020. Več na www.dnevnik.si.
V tem tednu so začeli z drugim delom obnove ulic starega Kranja: 6,2 milijona evrov vredna dela bodo končana julija 2013. Občini je bilo za ta projekt odobrenih 4,8 milijona evrov evropskih sredstev, doslej pa je od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela 3,55 milijona evrov. Mestna občina Kranj se je odločila za večletno obnovo ulic po delih predvsem zato, da so lokali in drugi objekti v mestnem jedru dostopni praktično ves čas, drugi vzrok pa so tudi slabe razmere v slovenskem gradbeništvu. »Ob stečaju izbranega izvajalca bi pri faznem načinu obnove brez večjih težav zasuli 1/15 npr. Glavnega trga (na toliko faz je namreč razdeljena obnova tega trga) in tako omogočili normalno prevoznost in prehodnost,« so nam včeraj pojasnili na MO Kranj. Obnova sicer vključuje arheološke raziskave, kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo, asfaltiranje in tlakovanje s kamnitimi ploščami ter tlakovanje obrob. Več na www.delo.si.
In kakšen bi bil lahko Maribor čez sto let?
Slovenija se na 13. beneškem arhitekturnem bienalu predstavlja v galeriji A+A, odgovornost za razstavo pa je letos prevzela mariborska EPeKa, Znanstveno raziskovalno združenje za umetnost, kulturno-izobraževalne programe in tehnologijo. Tema je posvečena Mariboru in kot je dejal kurator Tom Kovac, ga je k sodelovanju najprej povabil Tomaž Pandur, vlogo komisarja prireditve pa je pozneje prevzel Peter Tomaž Dobrila. Ideja projekta nima samo nenavadne časovne razsežnosti – sega do leta 2112 in naj bi zajela celih sto let življenja nekega mesta – v načrtovanje je bilo vključeno tudi rekordno število sodelujočih, saj je Kovac, avstralski arhitekt slovenskega rodu, navezal stike s številnimi šolami arhitekture in je pri snovanju razstave 100YC (Stoletno mesto) pod vodstvom mentorjev in asistentov sodelovalo okoli 400 študentov. Več na www.dnevnik.si.
Širitev parkirnih con v Mariboru
Občina s ponedeljkom v Mariboru vzpostavlja novost na področju parkiranja: plačljiva bela cona se širi tudi na območje Mladinske ulice (med Kajuhovo in Strossmayerjevo ulico), kjer so bila doslej brezplačna parkirišča, po novem pa bo 55 plačljivih. Po novem bo v Mariboru v belih conah, kjer morajo vozniki za uro parkiranja odšteti 80 centov (izjema je Slomškov trg, kjer je cena poldrugi evro) približno 1950 parkirnih mest.Sočasno s tokratno širitvijo bele cone občina uvaja še nekaj parkirišč v modri coni: na območju Dominkuševe ulice bodo štiri nova brezplačna parkirišča, na katerih je parkiranje časovno omejeno na 20 minut. Trenutno je v mariborski modri coni, ki omogoča kratkotrajno brezplačno parkiranje, skupno 180 parkirišč. Več na www.delo.si.
Kaj pa ljudem bolj prijazni avtobusi?
Večina vprašanih je sicer naklonjena uvedbi pilotne okoljske cone v Mariboru, a je po njihovem treba še prej veliko postoriti. Prvi oktober, ko je v Mariboru napovedana uvedba pilotne okoljske cone, ki bo v središču mesta do 31. aprila prihodnje leto večini starejših vozil prepovedovala vožnjo, je vse bližje. Občina je v nekaterih primerih sicer naredila korak nazaj od za zdaj veljavnih datumov okoljskih evrostandardov, a pri mnogih še vedno najbolj buri določba, da vozila, ki so bila registrirana pred 1. januarjem 1997, v center mesta ne bodo smela. Več na www.vecer.com.
Mesto lahko še dolgo ostane razkopano
Še približno mesec dni časa imajo na Mestni občini Celje, da izberejo novega izvajalca približno 4,4 milijona evrov vredne prenove starega mestnega jedra. Po tem, ko so avgusta zaradi zamud in poslovnih težav z gradbišča odslovili CM Celje, grešnega kozla pa našli v eni izmed občinskih uslužbenk, dva tedna po odpiranju ponudb še nič ne kaže, da mesto ne bo razkopano do pomladi. Če je kateri od dveh prijavljenih na javni razpis sploh primeren, če bi se neizbrani pritožil, potem se bo oddaja gradbenih del v mestu zavlekla do zime, nadaljevanje del pa prestavilo v prihodnje leto. Zdaj je že dober mesec dni staro mesto na dveh krajih le zapuščeno gradbišče in sicer celoten Krekov trg in del Stanetove ulice. Več na www.delo.si.
Sporni razpis za poplavno varnost Savinje
Obstaja razlog za sum, da so bile strokovne podlage za skoraj 43 milijonov evrov vreden posel zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Savinje, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo in okolje oddalo letos spomladi, pisane na kožo enemu od pozneje izbranih ponudnikov. Dokumentacija, ki smo jo pridobili v uredništvu, namreč nakazuje, da je oseba, zaposlena na Inštitutu za vode, ki je pripravljal javni razpis za idejni projekt zagotavljanja poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, pripravo tega usklajevala s celjskim podjetjem Hidrosvet. To je pozneje vstopilo v konzorcij, s katerim je ministrstvo aprila podpisalo pogodbo o izvedbi del poplavne varnosti v porečju Savinje. Več na www.dnevnik.si.
V Velenju kmalu 132 novih neprofitnih stanovanj
Velika gradbena jama na Gorici v Velenju, ki je zaradi pogrezanja že nekaj časa močno skrbela tamkajšnje prebivalce stolpnic, predvsem zaradi razpok, ki so se pojavile, bo kmalu spet postala živahno gradbišče. Tako zagotavljajo velenjski župan Bojan Kontič, direktor podjetja Igem Tomaž Ročnik in direktor podjetja HTZ Velenje Dejan Radovanović, ki so po napornih usklajevanjih in predvsem pridobivanju kreditov podpisali izvajalsko pogodbo. Z njo so se zavezali, da bodo dela kmalu nadaljevali, predvsem pa do decembra prihodnje leto tudi dokončali poslovno-stanovanjski objekt. V njem bo 132 novih neprofitnih stanovanj, 198 pokritih parkirnih mest in trgovsko središče. Več na www.dnevnik.si.
Za obnovo dela keltike dobili evropski denar
Obnovo odseka glavne ceste Bača-Dolenja Trebuša na trasi četrte razvojne osi, ki povezuje Italijo in Videmsko pokrajino (od nekdanjega mejnega prehoda Robič prek Kobarida, Tolmina, Mosta na Soči, Cerknega, Gorenje vasi, Škofje Loke do Jeprce) z osrednjim delom Slovenije, bodo financirali tudi z evropskim denarjem. Več na www.dnevnik.si.
Svetniki o koncesiji za Sailaway v Vrtojbi
Svetniki šempetrsko-vrtojbenske občine bodo prihodnji teden odločali o soglasju za igralni salon, ki ga v okviru projekta Sailaway na območju nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi načrtuje družba Alea Iacta, katere 100-odstotni lastnik je podjetje Priori z direktorjem Sergejem Racmanom na čelu. Medtem ko se Milan Turk, župan občine Šempeter – Vrtojba, zavzema za soglasje, pa je Matej Arčon, župan novogoriške občine, ki daje nezavezujoče mnenje, proti. Župan Turk soglasje zagovarja, ker se mu igralni salon zdi pomembna naložba v turizem. Seveda pa vse skupaj pogojuje tudi z zavezami investitorja, da bo center zgradil v celoti. V nasprotnem primeru naj bi Alea Iacta morala občini plačati 1,5 milijona evrov odškodnine. Več na www.dnevnik.si.
Nižje subvencije za bivanje pri zasebnikih
Do konca tega tedna imajo najemodajalci, ki na Primorskem oddajajo sobe študentom, še čas, da zaprosijo za državno subvencijo. Prav na Primorskem je pomanjkanje študentskih ležišč največje, saj po podatkih tamkajšnje študentske organizacije le 4,6 odstotka študentov biva v študentskih domovih, večina pa jih išče sobe na prostem trgu in po občutno višjih tržnih cenah. Več na www.dnevnik.si.
Abstraktnost v iskanju “skupnega prostora”
Na prizorišče beneškega arhitekturnega bienala vsaki dve leti vstopa nov direktor; trinajsto mednarodno razstavo arhitekture, ki se je odprla pred dobrim tednom, je prevzel britanski arhitekt David Chipperfield, ki je za letošnjo izhodiščno temo izbral naslov Skupni prostor. 55 sodelujočih iz posameznih držav se tako predstavlja v nacionalnih paviljonih Giardinov ali na alternativnih lokacijah, Chipperfield pa si je lahko na več kot 10.000 kvadratnih metrih – v osrednjem paviljonu Giardinov in v Arzenalih – zamislil lastno postavitev, na kateri bo do konca novembra na ogled 69 projektov. Glede na zgodovino, razsežnost, zastopanost in pomen je prireditev pogosto označena kot največja in najpomembnejša arhitekturna razstava na svetu. Več na www.dnevnik.si.
V Hondurasu bodo gradili zasebna mesta
Desnosredinska vlada Hondurasa, ki jo vodi predsednik Porfirio Lobo Sosa, je minuli teden z ameriško zasebno investicijsko skupino MGK podpisala pismo o nameri za gradnjo prvega od treh načrtovanih zasebnih mest, ki naj bi pospeševala razvoj te revne srednjeameriške države. Več na www.dnevnik.si.
Tolminska občina naj bi dobila 300.000 evrov iz EU za urejanje več kritičnih odsekov na bodoči kolesarski poti iz Tolmina do Mosta na Soči. Najbolj kritičen je pri galeriji Ključ. Graditi naj bi jih začeli prihodnje leto. Ker je med turisti vse več kolesarjev, bi pridobil tudi turizem. Več na www.primorske.si.
Prireditve so vzele parkirišče
Koper bo v septembru in oktobru gostil tri večje prireditve. Že to soboto bo na Ukmarjevem trgu (na pomolu) slovesnost ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini, od 18. do 23. septembra bo v Kopru Bonaca – mednarodni salon navtike, karavaninga, zelene energije, turizma in opreme, zadnji septembrski vikend bodo na svoj račun s Sladko Istro prišli ljubitelji slaščic, teden kasneje pa bodo v mestu že tradicionalni dnevi kmetijstva slovenske Istre. V tem času bo plačljivi (asfaltirani) del parkirišča za koprsko tržnico zaprt, saj ga je koprska občina namenila za prireditve. “Na omenjeni površini bodo postavljeni trije šotori, ki jih bodo za razstavljanje uporabljale vse tri prireditve,” pojasnjujejo na občini. Več na www.primorske.si.