Dokler vztrajamo na ravni paradigme, je trajnostni razvoj jasen koncept s širokim konsenzom. Čim pa se spustimo samo malenkost nižje, so si različne trajnostne strategije med seboj hitro v nasprotju ali se celo izključujejo. Načeloma govorimo o treh vidikih trajnostnega razvoja – okoljskem, gospodarskem in družbenem. Teme, ki so ključne za doseganje trajnostnega razvoja in kazalniki, s katerimi lahko dokazujemo doseganje trajnostnega razvoja pa so na različnih mestih definirane parcialno in zelo različno.
Trajnostna mobilnost, trajnostna raba virov, trajnostna energija, trajnostna proizvodnja itd. so vse odvisne od njihove prostorske razsežnosti. Trajnostni prostorski razvoj se lahko doseže s pomočjo usklajenega razvoja vseh segmentov družbe, okolja in gospodarstva v navezavi na določeno območje. Da bi paradigmo trajnostnega razvoja v povezavi s prostorskim razvojem lažje zagrabili, smo opredelili devet ključnih tem za diskurz o trajnostnem urejanju prostora:
– skupnosti, (socialna omrežja, lokalne skupnosti, solidarnost)
– javni prostor in grajena struktura, (stavbe, javni prostori, komunalna infrastruktura)
– mobilnost, (javni promet, hodljivost, kolesarjenje, motorni promet, potreba po mobilnosti)
– zeleni sistem, (zelena infrastruktura, zelene površine, mikroklima,
– energija, (viri, raba)
– raba virov,
– procesi odločanja,
– pravila,
– življenjski cikli v prostoru.
Obravnavane teme ne predstavljajo celotnega polja prostorskega načrtovanja ali celo širšega urejanja prostora. So pa zajeti ključni vidiki, ki trajnostno urejanje prostora razlikujejo od danes prevladujočega pristopa. Skupnosti, mobilnost, procesi odločanja in pravila pokrivajo spremenjen odnos med človekom, prostorom in skupnostjo. Obravnavajo deležnike in njihovo odzivanje na prostor, na prostorske strukture in na procese, ki v prostoru potekajo. Ostale teme osvetljujejo predvsem pomen prostorskih struktur in procesov, ter interakcij med njimi.
Namen seminarjev je v prvi vrsti ponuditi nevladnim organizacijam in lokalnim pobudam znanja za aktivno sodelovanje v procesih urejanja prostora. To obsega tako podajanje predlogov za izboljšanje stanja v prostoru, tehtno odzivanje na razvojne pobude, in prepoznavanje lokalno koristnih projektov na eni ter okoljskega zavajanja na drugi strani. Seminarji bodo ponudili vpogled v vseh devet tem, in se z nekaterimi od njih ukvarjali tudi bolj podrobno. Predaval bo Tadej Žaucer z našega inštituta. Predavanjem bodo na vseh treh seminarjih sledile razprave.
Seminarji bodo potekali:
– v torek, 11.9.2012 ob 17h v dvorani Predstavništva Evropske Komisije, Breg 14, Ljubljana,
– v sredo, 12.9.2012 ob 17h v Celjskem mladinskem centru, Mariborska 2, Celje,
– v četrtek, 13.9.2012 ob 17h v dvorani Inštituta za raziskovanje Krasa na Titovem trgu v Postojni.
Vabljeni!
Brez sprotnega in hkratnega preverjanja okoljskih učinkov ni posameznih »trajnostnih razvojev« po področjih gospodarstva, mobilnosti, energetike, itd… – vse mora imeti OKOLJE-VARSTVENE trajnostne učinke preverjene in optimirane. Tako narekujejo okoljske evropske Direktive, ki smo jih vključili v svoj pravni red, pa jih tam tudi pustili, ne da bi jih vsebinsko izvajali.
Okoljskih učinkov ni mogoče nadzorovati in s tem skrbeti za njihov »trajnostni učinek«, če niso vključeni v načrtovanje prostora tako natančno, da je mogoče nadzirati izvajanje načrtov in s tem učinkov na okolje skladno s »cilji« v prostorskem aktu, in v njegovem postopku celovite presoje vplivov na okolje (delo s »prostorskimi okoljskimi kazalci«).