Kreativna urbana prenova v Ljubljani

Življenje na Taboru vedno lepše

Še pred nekaj leti je bil Tabor eden tistih delov prestolnice, ki služijo zgolj za hiter prehod v drugega, v zadnjem letu, odkar sta združila moči zavod Bunker in ekipa arhitektk ProstoRož, pa živi bolj kot večina drugih četrti. Garažne razprodaje, sosedski zajtrki, umetniški sejmi, pester počitniški program, modre klopi in viseče mreže so spremenile taborski park z okolico v prijetno pribežališče za ljudi z vseh koncev, zdaj pa je ob finančni podpori mestne občine razgibano ponudbo na Taboru dopolnilo še novo otroško igrišče. Več na www.dnevnik.si.

Vozniki morajo pešcem pustiti tisto, kar je njihovo

“Pešci so nevarnostim najbolj izpostavljeni v naseljih, in sicer tistih, v katerih ni uličnega sistema, pri katerih ni pločnikov in se na istih površinah srečujejo vsi udeleženci prometa. Druga zelo nevarna točka so prehodi za pešce. Na njih mora biti pešec, ne glede na to, da je to njegova površina, na kateri ima prednost, zato zelo previden,” med drugim pravi Bojan Žlender, v. d. generalnega direktorja Direktorata za promet na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Več na www.dnevnik.si.

Označen prehod je lahko tudi past

O kolesarjih in motoristih kot prometnemu šibkemu členu v primerjavi z močnejšimi avtomobili je veliko govora, zdi pa se, da se pri vsem skupaj kar malce pozablja na pešce, ki so v primerjavi z omenjenima skupinama še šibkejši. V Evropi je v prometnih nesrečah v zadnjem desetletju na leto povprečno umrlo kar približno 8000 pešcev (število se sicer iz leta v leto znižuje), od tega četrtina na označenih prehodih, ki so namenjeni prav njim – pešcem. Zato tudi naš sogovornik Bojan Žlender (pogovor spodaj), poudarja, da so ravno prehodi lahko za pešce tudi past. Več na www.dnevnik.si.

LPP s kupom novosti

Ljubljanski potniški promet je s prvim šolskim dnem končno uvedel conski sistem, ki bo potnikom omogočil, da potovanje denimo iz Grosuplja do Ljubljane plačajo tudi z vrednostno urbano. Prevoz iz nekaterih obljubljanskih krajev so potniki že dalj časa lahko plačevali z mesečno urbano, a zatikalo se je pri plačevanju prevozov z vrednostno urbano. Potniki brez mesečne vozovnice so namreč morali recimo pot iz Ljubljane do Grosuplja plačati bodisi v celoti z denarjem bodisi del z denarjem in del z vrednostno urbano. Pri teh dveh načinih plačila pa je prihajalo do razlike v ceni prevoza, saj je potnik, ki je prevoz v celoti plačal z gotovino, plačal 2,70 evra, potnik, ki je del prevoza plačal z urbano, del z gotovino, pa je moral odšteti 3 evre. Več na www.dnevnik.si.

Župan Janković vabi taksiste v veliko mestno mobilno družino

Ko je v začetku junija med ljubljanskimi taksisti završala izjava župana Zorana Jankovića, da bi želel Ljubljanskemu potniškemu prometu podeliti koncesijo za taksi storitve, je direktor tega javnega podjetja Peter Horvat umiril debato, češ da so bile Jankovićeve besede prej želja kot napoved. Pojasnil je, da trenutna zakonodaja namreč sploh ne omogoča podeljevanja tovrstnih koncesij. A na mestni občini in Ljubljanskem potniškem prometu so v vmesnem času iskali nove načine, kako bi uredili taksi prevoze, in prišli do ideje, da bi z nekaterimi največjimi taksi službami sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju pri izvajanju taksi prevozov. Več na www.dnevnik.si.

15. september dan D za Stožice

Čeprav Grep do konca avgusta ni uredil okolice športnega parka v Stožicah in dokončal še nekaterih del, ki bi jih po pogodbi z Mestno občino Ljubljana moral, so se na občini odločili še nekaj dni počakati, preden ukrepajo. Razplet je v veliki meri odvisen od odločitve konzorcija sedmih bank kreditodajalk. Ljubljanski župan napoveduje, da bodo čakali najkasneje do 15. septembra, ko se iztečeta bančni garanciji Grepa, vsaka v vrednosti 500.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Centralno tržnico je treba prenoviti

Večina Ljubljančanov ve, da Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice skrbi za tržnice in parkirne prostore v našem glavnem mestu. Vendar je dejavnost tega podjetja veliko bolj razvejana, saj skrbijo tudi za semaforizacijo v mestni občini, odvoz nepravilno parkiranih vozil, nameščajo lisice, v lasti pa imajo tudi poligon varne vožnje ob ljubljanski obvoznici. Direktor Samo Lozej je s poslovanjem družbe zadovoljen. “Lani smo dosegli dobiček v višini četrt milijona evrov, letos pa bomo poslovne načrte presegli, konec leta načrtujemo okoli milijon evrov dobička. K temu sta levji delež prispevala nova garažna hiša na Kongresnem trgu, ki je skoraj polno zasedena, ter racionalizacija poslovanja,” je dejal Lozej in dodal, da se mu zdi projekt garažne hiše pod centralno mestno tržnico dober, saj bi olajšal obisk središča mesta in tržnice, ki jo je treba nujno prenoviti. Več na www.dnevnik.si.

Svetniki že petič o podaljšanju pogodbe za Plečnikov stadion

Ljubljanski mestni svetniki bodo konec septembra spet odločali o podaljšanju družbene pogodbe podjetja Bežigrajski športni park, ki želi prenoviti Plečnikov stadion. Glede na podporo župana Zorana Jankovića projektu gre pričakovati, da bo njegova večina iz mestnega sveta pogodbo ponovno podaljšala za eno leto, kar bo že peto podaljšanje, odkar so leta 2007 Mestna občina Ljubljana, družba GSA Joca Pečečnika in Olimpijski komite Slovenije ustanovili skupno podjetje ter vanj vložili zemljišča in denar. Več na www.dnevnik.si.

Po pijači na stranišče čez pol mesta

Če lahko hodimo, v mestu preprek za naše gibanje povečini sploh ne opazimo. Za tiste na invalidskih vozičkih pa je mesto lahko ena sama velika stopnica, ki jim otežuje gibanje in tako učinkovito rabo javnega prostora. Ljubljana je v zadnjih letih za gibalno ovirane osebe naredila veliko, a je vseeno potrebnih še nekaj korakov, da bo invalidom res prijazno mesto. Več na www.dnevnik.si.

Pocenili prostor za peko kostanja

Mestna občina Ljubljana bo tudi letos med 1. oktobrom in 31. januarjem oddajala petnajst lokacij za peko in prodajo kostanja. Vsi, ki jih zanima peka kostanja v jesenskem in zimskem času, morajo svoje ponudbe na mestno občino poslati do vključno 20. septembra do 9. ure. Čeprav je v primerjavi z lanskim letom čas peke kostanja skrajšala za 15 dni, pa je občina bistveno pocenila višino najnižjih uporabnin, ki jih bodo morali najemniki plačati za uporabo javnega prostora. Letos bodo peki kostanja morali za tri najelitnejše lokacije za peko in prodajo kostanja na Prešernovem trgu, Cankarjevem nabrežju pri lokalu Maček in na Novem trgu odšteti najmanj 1000 evrov, kar je kar 2000 evrov manj, kot so morali najemniki za najboljše lokacije plačati lansko leto. Več na www.dnevnik.si.

Subvencije za okolju prijazna stanovanja ukinjene do novega leta

Čeprav so vlaganja v obnovljive vire energije (OVE) in učinkovitejšo rabo energije (URE) še pred nekaj leti za mnoge spadala v kategorijo modnih muh, že nekaj časa ni več tako. To lahko pripisujemo več dejavnikom, med poglavitnimi pa so gotovo večja okoljska ozaveščenost in predvsem visoke cene energentov, ki so pri zažiranju v mesečne proračune občanov vse bolj trdovratne. Kljub razmeroma visokim začetnim investicijam se zato vse več ljudi odloča za okolju prijaznejšo gradnjo, kar s subvencijami spodbujata država in Eko sklad. Ravno zaradi tega je v marsikaterem domu završalo, ko je postalo jasno, da je ob koncu avgusta zmanjkalo denarja na javnem razpisu 12SUB-OB12, prek katerega so lahko občani dobili do 25-odstotno subvencijo pri naložbah v energijsko učinkovite stanovanjske površine ali za njihovo okolju prijazno obnovo. Več na www.dnevnik.si.

Drevo za pogozdovanje, ki je postalo nadloga

V Sloveniji se občasno pojavlja okoli 750 tujerodnih rastlin, od tega se jih je dobra polovica v našem naravnem okolju tudi udomačila. Moge tujerodne vrste rastlin so ljudje namerno naselili v nova okolja in danes predstavljajo temelje gospodarskih panog in prinašajo ekonomske koristi. Mednje sodijo koruza, krompir in ječmen. Druge pa so postale agresivne, škodljive za okolje in ogrožajo domače ekosisteme. Med takšne sodi tudi veliki pajesen. Več na www.dnevnik.si.

Aerodrom v negotovih časih v gradnjo novega terminala

Čeprav letalskemu prometu za zdaj ne kaže dobro, so se v Aerodromu Ljubljana kljub temu odločili, da začnejo gradnjo drugega terminala, vrednega 72 milijonov evrov. Na brniškem letališču pričakujejo, da bodo leta 2017 znova gostili število potnikov iz leta 2008, ko je čez letališče potovalo 1,67 milijona potnikov, nov terminal pa naj bi bil končan že dve leti prej. Več na www.dnevnik.si.

Na Brniku te čaka dražji taksi

Taksisti na brniškem letališču, združeni v Taxi društvo Aerodrom Ljubljana, naj bi si s podporo vodstva letališča povsem prilastili prevoz letalskih potnikov, s čimer pa naj bi se posledično dražile tudi cene prevozov. Društvo ima z Aerodromom Ljubljana podpisano pogodbo o zagotavljanju stalne taksi službe na letališču, preostali taksisti pa tam niso dobrodošli, saj naj bi jih vodilni predstavniki društva odganjali tudi, ko na letališče pripeljejo potnika. Več na www.dnevnik.si.

Strabag bo gradil center za odpadke Rcero

Projekt Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju se bo, kot kaže, začel izvajati. Po zapletu na državni revizijski komisiji je ljubljanska občina za gradnjo spet izbrala Strabag. Odločitev je že pravnomočna, pogodba pa bo podpisana septembra. Iz Snage, ki za MOL vodi postopek izbire gradbinca, so sporočili, da so kot najugodnejšo izbrali ponudbo Strabaga AG, ki je ponudil investicijsko vrednost v višini 112.220.000 evrov in stroške obratovanja v višini 65,36 evra na tono. Rok izvedbe je 205 tednov. Odločitev je postala pravnomočna prejšnji teden, kar pomeni, da se preostala ponudnika, Riko in Gorenje, nanjo tokrat nista pritožila. Več na www.delo.si.

V Domžalah odprtih več projektov

V Domžalah so se med počitnicami lotili več naložb, ki so jih zvečine že končali, nekatere pa se še nadaljujejo. Med šolskimi naložbami še ni končana prenova fasade na starem delu OŠ Preserje pri Radomljah, kjer so že zamenjali stara lesena okna, na OŠ Domžale pa še končujejo telovadnico. Prva naložba je stala nekaj več kot 100.000, druga več kot 200.000 evrov. Tudi na OŠ Venclja Perka še končujejo rekonstrukcijo kotlovnice, nadaljujejo pa tudi širitev vrtca Krtek in podružnične osnovne šole v Ihanu ter gradnjo prizidka k osnovni šoli Rodica. Več na www.dnevnik.si.

Škofljiška obvoznica do leta 2019?

Potem ko so župani občin od Škofljice do Osilnice zagrozili, da bodo na prvi šolski dan povzročili prometni kaos z zaporami vseh bistvenih prometnic na tem območju, če se vlada ne bo zavezala, da bo obvoznico Škofljica umestila v prostor do konca leta, so dosegli svoje. Še več: minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič naj bi 13 županom na skupnem sestanku s predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor dal besedo, da njegovo ministrstvo ne bo več oviralo nadaljnjih postopkov pri načrtovanju dolgo pričakovane obvoznice. Več na www.dnevnik.si.

Vodovod in kanalizacija za romski naselji v Kočevju

Romski naselji Trata VII in Marof, v katerih živi 52 prebivalcev, bosta do konca septembra dobili prenovljen in deloma na novo zgrajen vodovodni in kanalizacijski sistem. Na Marofu bosta do 20. septembra končani obnova vodovodnega sistema na desnem bregu Rinže in novogradnja v samem naselju, obnovljena bo tudi kanalizacija s črpališčem in povezavo z Marofom. Vse skupaj bo stalo približno 350.000 evrov, za slabih 110 tisočakov pa bodo Kočevci v istem času uredili tudi del romskega naselja Trata. Večino denarja, in sicer dobrih 300.000 evrov, bo zagotovila država. “Komunalno bomo opremili polovico ulice VII, in sicer do naselja pri Rudniškem jezeru, dokončani pa bodo tudi kanalizacijska priključitev na obstoječi sistem in meteorno odvodnjavanje s ceste. Prav tako bodo položene cevi za internetne povezave in kabelsko televizijo, urejena pa bo še javna razsvetljava do naselja in v naselju samem,” je povedal svetovalec za romsko problematiko na Občini Kočevje Ivan Marolt. Več na www.dnevnik.si.

Propad Primorja podražil poljansko obvoznico

Direkcija RS za ceste je nedavno objavila razpis za dokončanje predora pod Stenom v okviru poljanske obvoznice mimo Škofje Loke. Ocenjena vrednost del v razpisu je 19 milijonov evrov, prijave bodo sprejemali do drugega oktobra. Naj spomnimo, da dela v predoru stojijo že vse od propada gradbenega velikana Primorja. Prav stečaj tega podjetja pa bo gradnjo obvoznice krepko podražil. Več na www.dnevnik.si.

Dobili novo gradbeno dovoljenje za obvoznico

Upravna enota Škofja Loka je izdala novo gradbeno dovoljenje za gradnjo poljanske obvoznice okoli Škofje Loke na delu krožnega križišča in mostu prek Sore v vasi Suha. Naj spomnimo, da je upravno sodišče že sredi gradnje razveljavilo gradbeno dovoljenje, dela so ustavili, postopek pa je moral steči znova. Na Direkciji RS za ceste so potrdili, da so včeraj prejeli odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja, a gradnje še ne morejo nadaljevati, saj je treba počakati na 15-dnevni rok vročanja odločbe drugim strankam v postopku, potem pa še na konec osemdnevnega pritožbenega roka. V primeru pritožb pa še na odločitev pristojnega ministrstva. Več na www.dnevnik.si.

V Škofji Loki bi morali turiste zadržati za več kot le dve uri

Škofja Loka sodi med najlepša srednjeveška mesta pri nas, njena okolica s Poljansko in Selško dolino in Škofjeloškim hribovjem pa mnogim vzame dih. Turistov je v mestu vsako poletje več, a kaj, ko Škofjo Loko obiščejo le spotoma ali pa kot poldnevni izlet iz drugih turistično bolj razvitih krajev. V turizmu velja, da sta v vzponu kampiranje in popotovanje z avtodomi. In prav za te turiste Škofja Loka ne more ponuditi ničesar. Več na www.dnevnik.si.

V Kranju na javnih površinah prepovedano popivanje

Kranjski mestni svetniki so na sredini seji potrdili spremembe odloka o javnem redu, s čimer bo občina prepovedala uživanje alkoholnih pijač na javnih površinah. Na ministrstvu za zdravje to potezo pozdravljajo, Kranj pa se tako v boju proti popivanju pridružuje več drugim občinam, ki so tovrstne prepovedi že uveljavile, piše Slovenska tiskovna agencija. Kot pojasnjujejo na Mestni občini Kranj, želijo z dopolnitvijo odloka o javnem redu preprečevati zlorabo alkohola predvsem pri mladih, ki se zbirajo na javnih površinah in se zabavajo ob prekomernem pitju alkoholnih pijač. Več na www.delo.si.

Parkirišče med hoteloma Prisank in Larix?

V središču Kranjske Gore že več let kronično primanjkuje parkirišč. To se najbolj pozna ob turističnih konicah in večjih dogodkih, nad divjim parkiranjem ob cestah in na pločnikih pa se najbolj pritožujejo domačini, za katere parkirišč v središču kraja zmanjka. Že pred dvema letoma je občinski svet sprejel študijo prometne ureditve, ki na območju nekdanjega igrišča za mini golf med hoteloma Larix in Prisank predvideva gradnjo garažne hiše. Občina očitno za tako naložbo nima dovolj denarja, zato so zdaj izdelali projekt gradnje “navadnih” parkirišč. Če ga bodo prihodnji teden potrdili občinski svetniki, župan Kranjske Gore Jure Žerjav obljublja gradnjo za prihodnje leto. Več na www.dnevnik.si.

Oktobra vendarle prva vetrna elektrarna

V začetku oktobra bo v Dolenji vasi pri Senožečah po številnih zapletih, kot kaže, vendarle začela obratovati prva vetrnica prve vetrne elektrarne v Sloveniji. Steber vetrnice bodo začeli postavljati v ponedeljek, je za STA potrdil Anton Korošec, direktor družbe AAE, ki je investitor projekta. Steber 97 metrov visoke vetrnice bo na Griškem polju pri Dolenji vasi predvidoma postavljen do sredine septembra. Sledila bo montaža rotorja s tremi 34-metrskimi lopaticami. Vetrnica s premerom rotorja 71 metrov bo, če bo vreme projektu naklonjeno, predvidoma postavljena do konca meseca, piše STA. Več na www.delo.si.

Stop za stara vozila v središču mesta

S 1. oktobrom, tik pred začetkom kurilne sezone, bo Mestna občina Maribor (MOM) v središču mesta začela uvajati pilotno okoljsko cono, ki pa bo omejena le na delavnike in za vikende ne bo veljala. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da se Maribor, podobno kot druga mesta po Evropi, sooča s prekomerno onesnaženim zrakom, predvsem s povišanimi koncentracijami delcev PM 10, dušikovega oksida in prizemnega ozona, ki negativno vplivajo tako na zdravje ljudi kot na živali in ekosisteme. Več na www.vecer.com.

Širitev bele cone

Kot smo v Večeru nedavno že pisali, bo Mestna občina Maribor (MOM) med 15. in 20. septembrom razširila belo parkirno cono v centru mesta na območje Mladinske ulice med Kajuhovo in Strossmayerjevo. Na omenjenem območju bo predvidoma 55 novih plačljivih parkirnih mest, parkirnino pa bo možno plačati na dveh novo postavljenih parkirnih avtomatih. Prav tako septembra bo MOM po zadnjih informacijah razširila tudi belo cono 1 na območju Dominkuševe ulice, na odseku med Veluščkovo in Kopitarjevo ulico, kjer bo voznikom na voljo en parkirni avtomat. Več na www.vecer.com.

Salzburški paviljon v središču mesta

Na Trgu svobode v Mariboru, ob spomeniku NOB, te dni postavljajo temelje za Salzburški paviljon, v katerem se bodo od 15. septembra predstavili številni slovenski in avstrijski umetniki. Kot so sporočili iz javnega zavoda Maribor 2012 – EPK, bo na temeljih nastalo približno 170 kvadratnih metrov veliko prizorišče, ki bo sedem metrov visoko in nenavadnih oblik, saj ga bo zaznamovala gmota palic, ki se zlivajo v enotno, prepustno zgradbo. Postavitev objekta oziroma galerije, gledališča in koncertnega prostora v enem, ki bo čez dan spreminjal podobo zaradi različnih kotov, pod katerimi ga obseva svetloba, predstavlja uradni prispevek Avstrije k programu Evropske prestolnice kulture, zato bodo del programa sooblikovale tudi Kulturne ambasade, s katerimi bodo še dodatno utrdili že tako dobre kulturne povezave med državama. Več na www.vecer.com.

Ljubezen na prehodu za pešce

Na številnih prehodih za pešce v Mariboru so se v zadnjih dnevih pojavili napisi pogum, poštenost, zaupanje, dobra volja in ljubezen. Po preverjanju smo ugotovili, da gre za delo nemškega umetnika Heika Becka Kosa, ki je poročen s Slovenko, kar pomeni, da v zadnjem letu aktivno ustvarja tudi v Mariboru, in sicer pod okriljem EPK. Beck Kos je svobodni umetnik v javnem prostoru, kjer izvaja akcije in instalacije, ki nas iztrgajo iz vsakodnevne rutine in spodbujajo k razmišljanju in interakciji. Več na www.vecer.com.

Obrtna cona Srmin še en gradbeniški polom

Namesto da bi letos pred Koprom odpirali obrtno cono Srmin, ki na treh hektarih površin obljublja 200 novih delovnih mest in razvoj podjetništva za 48 koprskih obrtnikov, je projekt začasno zastal. V sporu med Konzorcijem Srmin in izvajalcem, gradbenim podjetjem Marc iz Ajdovščine, bo odločalo sodišče. Naročniki del Konzorcij Srmin, ki združuje 48 koprskih obrtnikov, in ajdovski gradbeni izvajalec ne najdeta več skupnega jezika. Kratko so potegnili obrtniki, ki morajo plačevati visoke obresti za kredite, nimajo poslov in izgubljajo stranke. Teh izgubljenih milijonov nihče ne more ovrednotiti in jih bo toliko več, kolikor počasneje bo odločalo sodišče. Več na www.delo.si.

Hrup v začaranem krogu onesnažuje nekatere kraje

Uprave hotelov so o tem jasno obvestile piranskega župana Petra Bossmana, vendar jim slednji ne prisluhne. Nasprotno: pojav prehrupne glasbe je v začudenje mnogih občanov in hotelirjev celo vzel v bran, saj nam je pred enim tednom v Pismih bralcev med drugim odgovoril: »Nikjer na svetu, niti v Benetkah niti v Dubrovniku, ni odloka, ki narekuje, kakšna vrsta glasbe se lahko vrti v lokalu.« Zoran Obradović, višji strokovni sodelavec za odnose z javnostmi mesta Dubrovnik, nam je pojasnil: »Živo glasbo se po pravilu lahko na prostem izvaja do 23. ure, izjemoma do 24. ure, v zaprtem prostoru do konca obratovalnega časa, pod pogojem, da glasbe ni slišati na prostem. Župan lahko izjemoma odobri izvajanje žive glasbe na prostem do največ 2. ure, skladno s hrvaškim zakonom o komunalnem redu. Tako smo pred nekaj tedni imeli koncert pred cerkvijo Sv. Vlahe, ko so vaterpolisti prinesli zlato olimpijsko medaljo. Komunalni redarji Dubrovnika v nočnih obhodih redno nadzirajo spoštovanje teh odredb, od letošnje sezone so uvedli tudi ustrezne merilce hrupa, s katerimi preverjajo, ali je hrup izven lokalov višji od najvišje dovoljene ravni, to je 55 decibelov v nočnih urah.« Več na www.delo.si.

Poskusno do konca oktobra

V ponedeljek bo začel v Piranu voziti brezplačni Maestro. Kdor ga bo potreboval, ga bo lahko naročil pri občinski inšpekciji in redarstvu (05/671-03-70, 031/288-574).Prostora v njem je za šest oseb, ki jih bo voznik pobral na dogovorjenem kraju. Maestro je namenjen gibalno oviranim in starejšim, pa tudi drugim. Med 9. in 18. uro bo po Piranu vozil poskusno do konca oktobra, na ulice pa se bo spet podal prihodnje leto od aprila do konca oktobra. Za električni avtomobilček, ki ga bodo polnili na postaji pred vhodom v Piran, je občina plačala 9441 evrov. Več na www.primorske.si.

Spremembe v mestnih pokrajinah

Odprtih javnih prostorov v mestih pogosto ne izrabljamo do polnega potenciala. San Francisco je eno izmed mest, kjer se tega zavedajo, zato po pisanju Co.Designa tam že nekaj časa uspešno izvajajo projekt ‘Pločnike v parke’ , ki zapravljen prostor v mestu spremenijo v ‘parklet-e’. Na teh površinah postavijo klopi, mize in ograje, tako ‘parklet’ postane javni prostor za počitek, sprostitev in druženje meščanov. Več na www.mladina.si.

Kolesarska kuhinja

Novi Sad je pred poldrugim mesecem dobil svojo prvo kolesarsko kuhinjo, zanimiv mednarodni klub, ki je lokal in delavnica v enem. Ob donatorski pomoči domačinov in tujcev je kolesarsko kuhinjo po vzoru nekaterih drugih v Novem Sadu odprlo osem tujcev, ki sicer delajo kot prostovoljci. Osnovna dejavnost kolesarske kuhinje je popravilo koles, ki ga mladi volonterji opravijo brezplačno. Več na www.tvslo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri