Predpisi po »nujnem« postopku – kako jim slediti?

Na področju urejanja prostora smo se letošnje poletje soočili s kar nekaj predpisi, ki so se sprejeli mimo javnosti in povsem brez javne razprave, praviloma z obrazložitvijo, da naj bi šlo za nujni postopek. Na ta način so bile julija sprejete obsežne spremembe Zakona o prostorskem načrtovanju, Zakona o graditvi objektov in Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Glede priprave prvih dveh javnost sploh ni bila obveščena – o njuni pripravi smo lahko izvedeli preko Skupnosti občin in Združenja občin, ki sta ju dobila v pregled – slednji pa je bil 18.6.2012 objavljen na spletni strani Vlade RS med gradivi v obravnavi. V gradivu je navedeno, da je bila javnost vključena v pripravo zakona z datumom objave 11.6.2012, in da so imele možnost podati pripombe nevladne organizacije, predstavniki zainteresirane in strokovne javnosti ter občine, vendar do 15.6.2012 ni prispela nobena pripomba.

Tovrstno izogibanje javni obravnavi je v nasprotju z več veljavnimi predpisi:

– s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (t.i. Aarhuško konvencijo) – 8. člen konvencije določa, da si država pogodbenica na ustrezni stopnji, ko so še vse možnosti odprte, prizadeva spodbuditi učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi izvršilnih predpisov, tako da določi dovolj dolgo časovno obdobje za učinkovito udeležbo;

– z Resolucijo o normativni dejavnosti – točka 2b resolucije v okviru minimalnih priporočil za sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov določa, da naj sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov traja najmanj 30 do 60 dni;

– z Zakonom o varstvu okolja – 34a člen zakona določa, da morajo ministrstva pri sprejemu predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, omogočiti javnosti seznanitev z osnutkom predpisa in ji dati možnost dajanja pripomb in predlogov v trajanju najmanj 30 dni;

– s Poslovnikom Vlade Republike Slovenije – 9. člen poslovnika določa, da mora predlagatelj predpisa povabiti strokovno in drugo javnost, da poda svoja mnenja in pripombe, pri čemer je čas za odziv javnosti 30 do 60 dni od objave na spletni strani;

– z Navodili o sodelovanju javnosti pri sprejemanju prepisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, ki jih je sprejelo bivše Ministrstvo za okolje in prostor, in ki so del permanentnega obvestila ministrstva o sodelovanju javnosti, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

K spremembam in dopolnitvam tako pomembnih zakonov, še posebej, če so te obsežne, je potrebno pristopiti pretehtano in celovito ter v skladu z vsemi načeli in priporočili Resolucije o normativni dejavnosti. Vloga strokovne in splošne javnosti pri oblikovanju ustreznih rešitev, če so te edini in nujni odziv na obstoječe probleme, je neprecenljiva, tako v postopku same priprave kakor tudi v razpravi na osnutek predpisa. K pripravi predmetnih predpisov javnost ni bila povabljena, pripravljalec zakona se je izogibal tudi javni objavi in razpravi na osnutka obeh krovnih zakonov. Še več, javnost ni mogla biti seznanjena niti z namero, da se pripravljajo spremembe zakonov, saj je Vlada RS normativni program za leto 2012, iz katerega je običajno razvidno, katere zakone namerava vlada v določenem letu spreminjati, sprejela šele 19. julija 2012.

Poslovnik vlade RS v 6. odstavku 9. člena določa, da se »javnost ne povabi k sodelovanju predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to ni mogoče (ukrepi, ki se sprejemajo po nujnem postopku, ukrepi, ki morajo biti sprejeti in uveljavljeni nemudoma, z določenim začetkom veljavnosti brez predhodne seznanitve javnosti)«. Navedene spremembe zakonov ne utemeljujejo nujnosti postopkov, zato je izključevanje javnosti neutemeljeno oziroma tak postopek kaže na izogibanje sodelovanja javnosti in širše razprave o predlaganih rešitvah.

Predlagatelj v gradivu predlogov obeh zakonov utemeljuje nujnost postopka s potrebo, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, saj predlog uvaja pocenitev in poenostavitev postopkov ter odpravo administrativnih ovir, kar bo pomenilo tudi sprostitev investicij. 143. člen Poslovnika Državnega zbora določa, kdaj se zakoni sprejemajo lahko po nujnem postopku – kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Pocenitev postopkov in odprava administrativnih ovir vsekakor ne moreta soditi v polje nujnosti zaradi odprave »težko popravljivih posledic«, enakovredno obrambi države in odpravi posledic naravnih nesreč.

Poenostavitve postopkov, četudi dobronamerne, je vsekakor potrebno uvajati s posebnim premislekom in resno pripravo, ki terja vključitev različnih strokovnih javnosti že pri iskanju rešitev in nato pri njihovem oblikovanju. Pri tem je potrebno posebno pozornost posvetiti analizi stanja, razmišljati o variantnih rešitvah, presojati njihove posledice in v širši javni razpravi dosegati konsenz optimalnih rešitev. Še posebna pozornost bi bila potrebna zaradi argumenta, ki utemeljuje nujnost – da se bodo s spremembami sprostile investicije.  Posledice morda ne dovolj premišljenih rešitev bodo na ta način nepopravljive.

Kaj lahko glede na novo izoblikovano prakso priprave predpisov javnost, ki ji ni vseeno za kakovost predpisov, vendarle stori? V spremljanje predpisov, ki se pripravljajo, je za začetek potrebno vložiti več truda, da se zanje sploh izve. Obveščanje o predpisih v pripravi je sicer dolžnost države, ki pa jo v tem trenutku ne izpolnjuje, zato te informacije lahko pridobimo na sledeče načine:

– spremljamo spletne strani ministrstev, posebej področje zakonodaje;

– ministrstvom se lahko postavijo zahtevki za dostop do informacij javnega značaja z vprašanjem, katere predpise pripravlja;

– spremljamo lahko podstran spletne strani e-demokracija – iskalnik po predpisih v postopku priprave;

– spremljamo lahko spletno Vlade RS in gradiva v obravnavi.

Poleg omenjenih pa je zadnje čase potrebno spremljati tudi predloge zakonov na spletni strani Državnega zbora. Nekatere pomembne zakone namreč predlagajo kar poslanci, zaradi pomanjkljivosti Poslovnika Državnega zbora pa glede takih predlogov ni predpisane nobene javne obravnave. Med takimi zakoni sta npr. v zadnjem času Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih ter Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov €, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. pri Evropski investicijski banki, za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri