Skupina nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja je prejšnji teden vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki zmanjšuje zaščito kmetijskih zemljišč, in Poslovnika Državnega zbora, ki omogoča sprejetje zakonov z vplivom na okolje brez sodelovanja strokovne in širše javnosti.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil v juliju na predlog skupine koalicijskih poslancev sprejet po skrajšanem postopku, ni bil sprejet v skladu z Aarhuško konvencijo, ki zahteva udeležbo javnosti pri odločanju v okoljskih zahtevah, saj se javnost do zakona ni mogla opredeliti, ker javne razprave ni bilo. S tem sta postopek sprejemanja spornega zakona in tudi Poslovnik Državnega zbora, ki takšen postopek omogoča, v nasprotju s členi Ustave RS, ki govori o Sloveniji kot pravni državi. Okoljske nevladne organizacije želijo s pobudo za oceno ustavnosti doseči razveljavitev v juliju sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, hkrati pa zahtevajo, da se določila Aarhuške konvencije glede sodelovanja javnost vnesejo tudi v Poslovnik Državnega zbora za primer, ko zakon predlagajo poslanci.
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerim so poslanci Državnega zbora v juliju uzakonili ukinitev oziroma znižanje nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, je s 15. avgustom stopil v veljavo. Sprejet je bil po skrajšanem postopku, v katerem je bilo preslišano enoglasno odklonilno mnenje kmetijske in prostorske stroke, spregledan poziv civilne družbe s podpisi več kot 5000 državljanov in na kratko odpravljen odložilni veto Državnega sveta. Poslanci prav tako niso upoštevali mnenja Komisije za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da gre za korupcijsko izrazito izpostavljeno področje, na katerem deluje veliko zasebnih interesov in lobijev in opozorila, da je dolžnost države, da zavaruje javni interes, tako da sprejme zakon po opravljeni javni razpravi in na osnovi strokovnih utemeljitev.
V postopku sprejemanja novele zakona o kmetijskih zemljiščih je z zlorabo določil veljavnega Poslovnika Državnega zbora prišlo do popolne izključitve sodelovanja strokovne in širše javnosti. Poslovnik namreč omogoča, da se v primerih, ko so vlagatelji zakona poslanci, zakonodajni postopek odvije brez udeležbe javnosti. S pobudo za oceno ustavnosti pa skupina nevladnih organizacij podpornic kampanje Tretjega člena za ohranitev kmetijskih zemljišč, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja*, Ustavno sodišče poziva k oceni ustavnosti spornega zakona o kmetijskih zemljiščih in poslovnika Državnega zbora. Slovenija je namreč podpisnica Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuške konvencije), ki zahteva, da država na ustrezni stopnji, ko so še vse možnosti odprte, zagotovi učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi predpisov na področju okolja. Izključitev javnosti iz procesa priprave zakona, ki pomembno vpliva na okolje, kot se je to zgodilo v primeru zakona o kmetijskih zemljiščih, predstavlja kršitev Aaarhuške konvencije. S tem so kršena določila 2., 8. in 153. člena Ustave RS, ki govorijo o Sloveniji kot pravni državi. Okoljske nevladne organizacije so v svoji pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti zapisale: »Poslovnik Državnega zbora ni skladen z Aarhuško konvencijo, saj ne določa zavezujočih postopkovnih določil, po katerih bi moral biti predlog zakona (na področju okolja) v javni obravnavi«. Okoljske nevladne organizacije želijo s pobudo za oceno ustavnosti doseči razveljavitev v juliju sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, hkrati pa zahtevajo, da se določila Aarhuške konvencije glede sodelovanja javnosti vnesejo tudi v Poslovnik Državnega zbora za primer, ko zakon predlagajo poslanci.
Ker se vsebina spornega zakona nanaša na zmanjševanje zaščite kmetijskih zemljišč pred nenadzorovano pozidavo in s tem nepovratnim uničenjem, gre zaradi zaskrbljujočega stanja kmetijskih zemljišč za zagotavljanje samooskrbe s hrano po mnenju pobudnic tudi za kršitev 71. in 72. člena Ustave RS, ki državi nalagata posebno varstvo kmetijskih zemljišč in skrb za zdravo življenjsko okolje.
Vlagateljice Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih in Poslovnika Državnega zbora so:
– Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
– Inštitut za trajnostni razvoj
– Slovenski E-forum, Društvo za energetsko ekonomijo in ekologijo
– Focus, društvo za sonaraven razvoj
– Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC
– Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščinež
Predlagam ustavnemu sodišču, da ta zakon razveljavi, saj je protiustaven, nečloveški, hkrati krši človekove pravice slovenskega ljudstva in mu prepoveduje kupiti zemljo, drugemu pa prodati, tega ni poznala niti komunistična ureditev. Naša država naj naloži raje več odgovornosti strokovnjakom, da ne bodo tja v en dan samo pisali zakone ustavo in človekove pravice pa prezrli. Prav tako tisti ki odobravajo gradnje, morajo imeti več odgovornosti, da bodo dovoljevali tam gradnje, kjer ni kmetijskega zemljišča in strokovnjaki kateri pomagajo na občinah sprejemati zazidalne načrte, da ne bodo imeli pred sabo samo vidik, da občina rabi denar in tako dajejo predloga za zazidalne načrte vsepovsod še tam, kjer so sami lastniki da bi več zaslužili. Tako se naj ima v vidu da se naj zakon o kmetijskih zemljiščih sprejme za žive ljudi in ne že predpiše, kaj sme tisti, kateri poseduje zaščiteno kmetijo z njo razpolagati pred smrtjo. Vprašajte pa se kaj bo z starejšii kmeti, kateri nimajo potomcev in posedujejo zaščiteno kmetijo in bi radi živeli doma, prej je lahko to prevzel tisti, kateremu je kmet zaupal, kaj pa zdaj, ali bo res tako, da bodo morali v domove, zemlja pa bo pripadala državi ali pa nekomu, ki bo ga morda prisilil , da bo prodal zaščiteno kmetijo. Podpiram predlog da se ohranja narava in varuje okolje, skrbi za zdravo okolje, vendar po človeških in normalnih mejah ter da se upošteva vse ljudi Slovenije in ne samo elite.Slovenski človek je čez stoletja preživel samo za to, ker je imel kos zamlje in jo pridno obdeloval in pridelal hrano za svojo družino, ker če tega ne bi bilo, danes slovenskega naroda ne bi bilo. Sedaj pa gremo nasproti, da majhen slovenski človek z malo premoženja, brez službe, brez zemlje propada. Razmislite, kaj delate.