Direkcija RS za ceste je Slovensko kolesarsko mrežo pred nedavnim obvestila o izidu nove različice ‘Navodil za projektiranje kolesarskih površin’. Kot so zapisali v spremnem dopisu, “se morajo navodila dosledno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije ter projektiranju vseh vrst kolesarskih površin v Republiki Sloveniji.” S tem je večletni napor Slovenske kolesarske mreže, da v tehnične normative umesti tudi primere dobrih praks iz tujine ter zadnja dognanja iz prakse na terenu, dosegel želeni cilj. Slovenska kolesarska mreža je v procesu javne razprave ob sprejemanju nove prometne zakonodaje, podala širok nabor ukrepov, ki jih je smiselno uvesti v Sloveniji. Čeprav je v začetku kazalo, da bodo prizadevanja mreže izpadla jalovo, se je vztrajnost obrestovala. Že takrat smo opozorili, da sama sprememba zakonov ne bo dovolj, ampak da bo potrebna sprememba tudi podzakonskih aktov in navodila so eden od njih.
In kakšne so najpomembnejše novosti nove različice navodil, v primerjavi s prejšnjimi navodili, izdanimi leta 2000?
1. Nabor ukrepov se je povečal
Za projektante je pomembno, da imajo pri svojem delu na voljo široko paleto ukrepov, ki jih v dani situaciji lahko čim bolj optimalno implemetirajo. Če so navodila pred dobrim desetletjem izgledala zelo togo, so novejša veliko bolj fleksibilna in dopuščajo več možnosti. Pri starih naovidlih smo velikokrat imeli občutek, da favorizirajo samo eno možnost in premalokrat, da obstajajo še druge alternative.
2. Varnost kolesarjev ima prednost pred pretočnostjo
Kdor pozna navodila iz leta 2000, mu je jasno, da so ta skoraj na vsakem koraku odsvetovala neposredno vodenje kolesarjev. Celo priporočala so čimveč zavitih kolesarskih prehodov čez križišča z zelo zastarelo argumentacijo, češ da se mora prostor odstopiti avtomobilom, ki zavijajo iz glavne ceste in tako omogočiti neoviran promet na glavni cesti. Z novimi navodili ta pogled več ni tako absoluten, ampak je dobil tudi alternativen pogled. S tem je odprt dovolj širok manevrski prostor, da se projektanti odločijo kje bodo dali prednost pretočnosti avtomobilov in kje pretočnosti koles. Seveda je to že strateško vprašanje, ki ga sama navodila ne obravnavajo.
3. Adijo rodeo odseki!
Pomembna novost je, da navodila jasno pokažejo kako je potrebno načrtovati kolesarske steze, ki prečkajo uvoze oz. priključke. S tem pa implicitno pokažejo, da je bila dosedaj dolga desetletja uveljavljena praksa pri nas NAPAČNA!
Po novem je pravilo, da se poglobitev kolesarske steze izvede le na območju varovalne širine, medtem ko sama kolesarske površina ostaja na istem nivoju.
Super novica! Vseeno pa smo šokirani, da je tovrstna praksa bila tako dolgo v veljavi in tako splošno razširjena. Pomislite samo na logiko, komu se je dajalo prednost: 1 lastnik parcele, ki je na njo stopil 1 x mesečno je ponekod imel prednost pred stotinami kolesarjev na kolesarski stezi dnevno.
4. Kolesarji si delijo vozni pas z motornimi vozili
Revolucionarno za slovenske razmere! Dolga desetletja se je vztrajno vzgajalo pločniške kolesarje, ki so se bali vsakršne uporabe vozišča. V zakonodaji še vedno piše, da naj kolesarji vozijo ob desnem robu vozišča, čim bližje robu. In na tem mestu je to dolgoletno prakso presekal ukrep SHARROW, ki voznike motornih vozil opozarja na souporabo voznega pasu s kolesarji.
5. Kolesarski pas v nasprotni smeri na enosmerni cesti
Navodila odslej regulirajo ukrep, ki se je ponekod v Sloveniji v praksi že uveljavil. Vodenje kolesarjev v ulicah z enosmernim režimom se lahko uredi s kolesarskim pasom v obeh smereh. Rešitev je možna v območjih omejene hitrosti.
6. Napredno ustavljanje v križiščih (advanced stop line, bike box…)
Pomembna novost je tudi način ustavljanja in razvrščanja kolesarjev v križiščih. Novi ukrepi so plod premisleka, da so kolesarji med razvrščanjem v križišču bolj varni, če se nahajajo v vidnem polju voznikov motornih vozil. Tako imajo projektanti v križiščih na izbiro pomaknjeno stop črto, ki je zgolj naprej pomaknjena stop površina za kolesarje. Druga različica pomaknjene stop črte je “bike box”, kjer gre za čakalno površino za kolesarje in se je že dobro oprijela v Ljubljani na Poljanskem nasipu.
Zakaj novelacija navodil?
V uvodu novih navodil je zapisano naslednje: “Projektiranje vseh vrst kolesarskih površin v Republiki Sloveniji mora temeljiti na enakih osnovah, da bodo pogoji za projektiranje jasno določeni in da bodo te površine razpoznavne in prometno varne.
Glede na odzive uporabnikov navodil iz leta 2000 se lahko sklepa, da jih projektanti in načrtovalci uporabljajo in tudi upoštevajo. V navodilih so podani napotni in priporočila kdaj in kako izbrati katero izmed tehničnih rešitev ter zaporedje njihove umestitve, saj se včasih vseh ne da enakovredno umestiti v prostor in so v nekaterih primerih celo neprimerne.
Umeščanje kolesarskih površin je zelo zahteven in kompleksen problem. Planiranje in načrtovanje zahteva sistematičen pristop na širšem področj, obenem pa mora projektant posvetiti posebno pozornost ustreznemu reševanju detajlov in konfliktnih točk, kar bistveno pripomore k izboljšanju prometne varnosti ter kolesarjem nudi večje ugodje in zadovoljstvo.
V obodbju od leta 2000 pa do danes je bilo v Sloveniji sprejetih in dopolnjenih kar nekaj zakonov, pravilnikov ter specifikacij, v katerih spremembe določenih členov vplivajo tudi na projektiranje in načrtovanje kolesarskih površin. Projektanti in načrtovalci kolesarskih površin morajo pri svojem delu uporabljati veljavno zakonodajo, navodila in standarde. Ta novelacija je namenjena predsem temu, da bi se v prihodnosti lahko stanje močno izboljšalo in na strokovnem nivoju poenotilo.”
